Ferenc Horvath, poslaned madžarske narodne skupnosti in Felice Žiža, njegov italijanski kolega, sta na premierja Roberta Goloba naslovila zaprosilo, v zvezi z dopolnitvijo Uredbe o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja ter za izvajale socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini. Želita, da bi med pravne osebe javnega prava, kar pojasnjujeta, da sta tudi madžarska in italijanska samoupravna narodna skupnost, v uredbo vključili tudi obe skupnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Samoupravni narodni skupnosti kot partner državi
Predmetna uredba torej zaenkrat velja zgolj za občine, javne zavode, šole, vrtce, bolnišnice, zdravstvene domove in domove za starejše, z njo pa je cena električne energije zamejena na 0,21700 evra na kilovatno uro za višjo tarifo, 0,15550 evra na kilovatno uro za nižjo tarifo in 0,19500 evra na kilovatno uro za enotno tarifo. Regulirana cena je sicer ta trenutek celo nekoliko višja od cene električne energije na borzi, ampak gibanje cen je zaradi zunanjih okoliščin v prihodnosti nepredvidljivo in nestabilno.
Kot pojasnjujeta v zaprosilu, strokovna in druge javnosti vlečejo vzporednice med omenjenimi samoupravnimi narodnimi skupnostmi in občinami, saj so vse osebe javnega prava in so s svojega delokroga enakopraven partner državi. Ob tem dodajata, da so samoupravne narodne skupnosti ravno tako tudi ustanoviteljice javnih zavodov, ali pa jih ustanovijo skupaj z občino ali državo zaradi opravljanja svojih nalog, ki so določene v zakonu o samoupravnih narodnih skupnosti.
Pripravljalec uredbe je sicer infrastrukturno ministrstvo, torej je zanjo odgovoren minister Bojan Kumer, ampak sta poslanca očitno namenoma prošnjo naslovila na Goloba - najvijšo instanco v vladi.
Tik pred dogovorom o sodelovanju z vlado
Horvath in Žiža naj bi sicer v kratkem končno podpisala dogovor o sodelovanju z Golobovo vlado, po vzoru preteklih vladnih dogovorov z manjšinskima poslancema. Zanimivo bo videti, koliko sta/bosta uspela iztržiti pri Golobu ob dejstvu, da ta, vsaj matematično gledano, njunih glasov v parlamentu pravzaprav ne potrebuje. Kot nam je povedal Horvath na njegovi zadnji tiskovni konferenci v vlogi predsednika Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je bila 6. januarja, je madžarska stran že praktično v celoti usklajena, nekaj vprašanj pa je še odprtih pri italijanskem kolegu. Končno usklajevanje bi se po takratnih pričakovanjih moralo zgoditi v preteklem tednu. "Želimo podpisati nek dogovor, ki bo izvedljiv in uresničljiv," je takrat poudaril Horvath.
PREBERITE ŠE: (ELEKTRIČNA ENERGIJA) Višje stroške bodo plačali občani
Naj spomnimo, da predmet uredbe ravno tako niso javna podjetja, kot so Komunala, Cerop, Pomurski vodovod in druga, kar bi tudi lahko bilo problematično, saj bodo višje stroške prisiljena vkalkulirati v ceno javne službe.