Marko Virag sodi med mlajše slovenske župane, a je po šestih letih vodenja beltinske občine vse prej kot neizkušen politik. Kljub številnim razvojnim oviram, predvsem na področju prostorskega umeščanja, smelo gleda na nadaljevanje mandata in hkrati priznava, da želi svojo vizijo na čelu občine uresničevati tudi v prihodnje.
Lanskega septembra ste odprli nov mlin na Muri, toda turistična zgodba Otoka ljubezni še ni povsem dokončana. Kaj so naslednji koraki?
»Da bi razvoj sonaravne in trajnostne turistične destinacije Otoka ljubezni peljali v pravo smer, smo ga razdelil na tri faze. Prva faza je bila usmerjena na pridobivanje sredstev za investicijo v nov mlin in brod. Druga faza je zajemala izdelavo mlina in broda – izziv je bil predvsem mlin. To je bil izjemno kompleksen projekt, saj gre za plavajoči mlin, ki jih ne izdelujejo serijsko v tovarni. Ti dve fazi smo uspešno pripeljali do konca. Vaše vprašanje se nanaša na tretjo fazo. Sedaj moramo na novo turistično infrastrukturo vezati inovativne in konkurenčne turistične produkte. Na tem delamo in verjamem, da bomo že v letošnji poletni sezoni ponudili nekaj avtentičnega, kar ne bo zajemalo zgolj ogleda otoka, ampak edinstveno izkušnjo, ki jo je mogoče doživeti le v naši regiji. Naša ambicija je, da ponudba ni vezana zgolj na topli del leta, temveč bo celoletna. Se pa podobno kot drugod v Sloveniji in Evropi tudi mi srečujemo z največjo težavo turizma – kadri.«
Ne bo uvedba parkirnine odvrnila obiskovalcev?
»Upam, da smo prerasli miselnost, da morajo biti stvari zastonj. Vsako stvar tako ali drugače plačamo, ali neposredno iz žepa na kraju samem ali posredno prek davščin. Če obiščemo kraje po Sloveniji ali Evropi, bomo v večini primerov naleteli na storitve, ki jih je treba plačati. Na nas pa je, da sprejmemo odločitev, ali bomo za storitev plačali. Kritik glede parkirnin ne razumem. Sem pa pripravljen sprejeti vsako inovativno rešitev, ki bo omogočala financiranje neke storitve, hkrati pa uporabnikom zagotavljala najbolj prijazno obravnavo. Še vedno ima vsakdo možnost, da otok obišče peš ali s kolesom in ne plača nič. Če pa je naša miselnost, da se turist pripelje na otok, tam brezplačno parkira, si brezplačno ogleda bogato naravno in kulturno dediščino, pomalica tisto, kar je prinesel s sabo, in brezplačno uporabi sanitarije ter drugo infrastrukturo, je moje vprašanje, ali je to ekonomska logika, ki jo zasledujemo. Vsaj s parkirnino nam lahko obiskovalci namenijo prispevek. To pa je cena, ki ogled otoka omogoča večini profilov turistov, ne glede na ekonomski status.«
Proračuna za tekoče in naslednje leto sta prestala prvo obravnavo. Kaj bo v ospredju v naslednjih dveh letih?
»Proračuna za obe leti temeljita na realnih predpostavkah. Zasledujemo ambicioznost in hkrati finančno vzdržnost. Za večino investicij si bomo še naprej prizadevali pridobiti državne oziroma evropske vire ter na ta način skušali storiti čim več. Toda velika večina projektov, pridobljenih na razpisih, zahteva lastni delež, ki ga mora občina vzeti iz občinskega proračuna. Hitro se lahko znajdeš v situaciji, da pridobiš veliko projektov, nato pa zmanjka sredstev za njihovo realizacijo. Občina se tako lahko znajde v dolgovih in postane investicijsko nesposobna za kar nekaj let. Občina Beltinci si tega ne more privoščiti. Lahko ponazorim s primerom. Dobil sem vprašanje, zakaj Občina Beltinci na razpis za športno infrastrukturo ni prijavila finančno močnejšega projekta. Ker bi za milijon pridobljenih nepovratnih sredstev morali zagotoviti še vsaj milijon lastnih. To bi bilo sicer možno, ampak potem bi morali iz proračunov za leti 2025 in 2026 odstraniti kar nekaj investicij, ki so za občane enako ali bolj pomembne kot večji športni infrastrukturni projekt. A hkrati poudarjam, da je ambicija gradnje atletskega stadiona in prenove nogometnega stadiona živa in naredili bomo vse, da obe investiciji realiziramo. Toda na realnih finančnih predpostavkah.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti obravnavali nasilje v družini in vlom v ljutomerskem podjetju
Neznanci so iz skladišča odtujili tri kolute, na katerih je bil zemeljski kabel različnih dimenzij in bakra.
Z novim letom je zaživela sprememba plačnega sistema v javnem sektorju. Kakšne posledice bo imela razen višjih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev?
»Z veliko verjetnostjo se bodo stvari podražile. Od vrtca, do vodarine in kanalščine. Če stroški dela v celotni strukturi stroškov predstavljajo več kot 80 odstotkov, in se ti naenkrat dvignejo za 15 odstotkov in več, potem druge poti pač ni. Skratka, dobili bomo večje plače, a ta dvig verjetno ne bo odtehtal vseh ostalih podražitev. Mi bomo kot občina skušali z ustreznimi subvencijami obdržati nivo cen javnih služb, ki bo dosegljiv našim občanom, kaj drugega pa žal ne moremo storiti.«
Bo se pa dvignila tudi vaša plača?
»Tako kot vsem javnim uslužbnencem in funkcionarjem, se bodo tudi plače županov spremenile oziroma povečale. V mojem primeru se bo končno povišanje uresničilo šele v letu 2028 in to za okoli 60 odstotkov. Toda, če bi se mi šlo za denar, že zdavnaj ne bi sedel na tem stolčku.«
Ko govoriva o financiranju občin, ne moreva mimo predvidenih zakonskih sprememb. Glede tega ste aktivni tudi v Skupnosti občin Slovenije.
»Pripravlja se med drugim reforma formule za izračun povprečnine, vendar pa je pri tem potrebno imeti v obziru različnost občin. Formula nikoli ne bo sprejemljiva za vse. Moram pa pohvaliti ministrstvo za finance, ki je bilo zelo naklonjeno temu, da smo letos povprečnino dvignili na višjo raven. Ni še takšna, kot bi si želeli, se pa premikamo v pravo smer.«
Vam bo uspelo sprejeti občinski prostorski načrt do leta 2026?
»Smo v fazi razgrnitve prostorskega načrta. Želim si, da do tega pride še letos in nato tudi do sprejetja akta. Do sedaj naj bi imeli pozitivna mnenja vseh, razen vodarjev. Že pred dvema letoma bi imeli prostorski akt razgrnjen, a smo vmes dobili zahtevo po študiji hrupa, ki je za leto dni podaljšala postopek, nato pa so udarile še poplave in je bila potrebna recenzija hidrološko-hidravličnih študij. Občinskega prostorskega akta v 15 letih ni možno sprejeti, se pa na drugi strani v nekaj letih sprejema regionalni prostorski plan. Ali kdo župane vleče za nos? Poleg tega tudi poimenovanje občinskega prostorskega načrta ni povsem umestno. V praksi gre bolj za državni prostorski načrt, saj so nosilci urejanja vsi drugi razen lokalne skupnosti. Pri umeščanju v prostor na splošno pa pogosto ne razumem, zakaj ne prevlada javna korist. Tu velja omeniti še denacionalizacijske postopke, ki že vseskozi v celoti zavirajo razvoj Beltinec.«
S prostorskim umeščanjem je povezana tudi nameravana selitev Romov, a tu je še več drugih dilem. Je prišlo do kakšnih premikov?
»Še vedno menimo, da je najboljša ideja, da Romom uredimo nove bivanjske prostore na območju Fazanerije. Sem prvi, ki bo izpostavil, da je trenutna situacija slaba in nevredna razmer za bivanje v letu 2025. Romi potrebujejo zdravo življenjsko okolje, hkrati pa morajo biti polno vključeni v življenje svoje skupnosti. Torej potrebujemo infrastrukturo in dobro premišljene mehke vsebine, ki morajo biti zasnovane skupaj z romsko skupnostjo. Konec prejšnjega leta je bil objavljen razpis za sofinanciranje investicij v romskih naseljih. Žal pa razpis ne dopušča investicij v novogradnje, zato za našo idejo sredstev ne moremo dobiti. Na to smo tudi pisno opozorili financerja. Mi z Romi poskušamo sobivati in se težav lotevati iskreno. Ne bom pa dovolil, da nam razni akterji iz centra države solijo pamet, kaj vse bi morali narediti. Pogosto se sprašujem, ali živimo na istem planetu.«
To vprašanje si župani pogosto zastavljate tudi v svetu regije. Ste zadovoljni z osnutkom dogovora za razvoj regije?
»Naš dogovor za razvoj regije je še ena zamujena priložnost. Enostavno ne znamo v državi in regiji povedati, kaj je naš razvoj. Zato evropski denar, ki bi moral biti razvojen, vržemo v projekte, ki predstavljajo najnižjo kompromisa. Za ta položaj smo krivi vsi in nihče nima pravice s prstom kazati zgolj na enega krivca. Zavedati se moramo, da je treba v razvoj zajeti širši kontekst in razmišljati, kako naši mikro projekti prispevajo k trajnostnemu življenju, spodbujanju lokalne ekonomije ali v primeru naše regije – praznjenju podeželja.«
Eden od regijskih projektov, ki nikakor ne ugledajo luči sveta, je logistični center. Še niste obupali nad njim?
»Zdrava kmečka pamet, podprta s strokovnimi mnenji, pravi, da je naša lokacija idealna za moderen logistični center. Ko zadevo predstavljam v tujini, ključni akterji zelo hitro razumejo pomembnost in smiselnost projekta. Pri nas je žal miselnost drugačna. Še vedno bom vztrajal, da gre za projekt regijskega in državnega pomena, ter se trudil, da na drugi strani najdem sogovornike, ki bodo pomen projekta razumeli in mu namenili podporo. Ker sem po naravi optimist, še vedno upam, da bo našo regijo in državo srečala zdrava kmečka pamet. Zamislimo si samo logistični center na recimo 50 hektarjih, ki je obdan z rastlinjaki, v katerih gojimo povrtnine, zelišča, tudi industrijsko konopljo, ki je CO2 negativna in se lahko uporablja za vrsto namenov, pri čemer vse to 'poganjata' geotermija in sončna energija, zraven pa še namakamo polja. To bi bila izjemna dodana vrednost tudi v kmetijski dejavnosti.«
O geotermiji je bil govor ob lanskem obisku ministra Bojana Kumra, slišati pa je, da snujete sodelovanje tudi z javnim zavodom ZIS Pomurje, za ohranitev katerega ste se javno zavzeli.
»Pomurje potrebuje sistemski vir za financiranje znanosti. Če kdo meni nasprotno, naj nam to iskreno pove, da bomo vsaj vedeli, kje je naše mesto. Tu ne gre za leve in desne, ampak za zagotavljanje razvojne dinamike naših krajev. S tem pa se ne sme igrati in takšne žalitve Pomurje ne bi smelo sprejeti ravnodušno. Nismo neki neuki šolarčki, ki bi nas center poučil, kaj je za nas dobro in kaj ne. Glede geotermije lahko zgolj ponovim tisto, kar že nekaj časa ponavljam. Poglejmo, kaj so naši potenciali, kaj imamo na dlani in v čem smo dobri oziroma najboljši. To je naš razvoj. Geotermijo podpiram na realnih osnovah oziroma mora temeljiti na realnih podatkih. Izkoristimo jo tako, da bo predstavljala realno dodano vrednost, ne pa neke želje brez ekonomske logike.«
Glede na vse povedano z delom aktualne državne oblasti verjetno niste preveč zadovoljni?
»Prioritete na področju regionalnega razvoja niso dobro nastavljene, kar se ne nazadnje jasno zaznava v večanju razvojnih razlik. Mi bi se morali najprej pogovoriti o ustanovitvi pokrajin, s celotnim potrebnim aparatom in pristojnostmi. Tega pa žal do sedaj ni nobena vlada pravilno naslovila. Malce sem razočaran, da do tega trenutka delo naših pomurskih poslancev ni prineslo večjih regijskih rezultatov. Ker skoraj desetina vseh poslancev prihaja iz Pomurja, bi si želel, da združijo moči za realizacijo kakšnega pomembnega regijskega projekta, ne glede na to ali pripadajo levi ali desni politični strani.«
V občini se vzpostavili tudi tako imenovano projektno pisarno, ki se posebej posveča razvojnim projektom in pridobivanju sredstev zanje. Ali ta dobro uresničuje svoj namen?
»Projektna pisarna deluje in je pri svojem delu uspešna. Verjamem, da bomo s tem trendom pridobivanja sredstev nadaljevali za še boljši razvoj občine in tudi za krepitev same projektne pisarne. V prihodnosti je ideja vzpostaviti tudi medobčinsko projektno pisarno. Prepričan sem, da bomo še v tem mandatu s pomočjo projektne pisarne pridobili še vsaj enega ali dva večja evropska projekta.«
Kakšno je sodelovanje občine z beltinsko župnijo? V zraku je ves čas čutiti napetost, tudi zaradi očitkov o madžarizaciji.
»Moja vrata so za vse akterje v občini in regiji na široko odprta. Vsakemu mnenju sem pripravljen prisluhniti in nikoli ne bom vztrajal pri svojem, če me nekdo na podlagi argumentov prepriča nasprotno. Sodelovanje z župnijo ocenjujem kot dobro in trudil se bom, da bo še boljše. Občina in verske skupnosti morajo delovati z roko v roki, saj je naše poslanstvo, da služimo ljudem. Na spolzko polje obračunavanj na osnovi nacionalizma se ne bom spuščal. Takšne stvari se pogosto izkoriščajo za politično obračunavanje tistih, ki ne morejo vsebinsko ponuditi nič drugega. Takšno netenje konfliktov med obema narodoma je skrajno neodgovorno. Vsak od nas ve, kje potekajo mednarodno priznane državne meje in kakšne so pravice narodnih manjšin. Jasno povem, da sta v mojem srcu samo Prekmurje in Slovenija, hkrati pa gojim spoštovanje do vseh drugih narodov. Slovenija in Madžarska morata sodelovati in tudi sam sem nedavno podprl projekt, ki gradi na skupni sakralni dediščini. Kot župan pa vidim možnosti sodelovanja še znotraj glasbene šole. In kot je povedal škof pred dobrimi petimi leti: bolje da nas ni, kot pa da smo, pa si nismo dobri sosedje ali prijatelji.«
Kakšne so razmere v občinskem svetu? Zaznati je bilo, da se dogaja nekaj v odnosu med beltinsko svetniško skupino SDS in stranko Demokrati Anžeta Logarja.
»Sodelovanje z občinskim svetom je dobro. Pogovarjamo se iskreno in poskušamo uresničiti vsako dobro idejo. Uspehi Občine Beltinci so uspehi župana, občinskega sveta, krajevnih skupnosti, različnih odborov, javnih zavodov in podjetnikov. Mi vsi smo skupnost. Glede obiska gospoda Logarja veliko ne morem povedati. Vsak slovenski politik je dobrodošel pri nas in vsakemu bomo z veseljem predstavili naše dosežke in ambicije. Seveda pa spremljam državno politično sceno in jasno je, da se pred naslednjimi predčasnimi ali rednimi volitvami dogajajo spremembe na politični sceni. Vsak si gradi svojo pozicijo in dogajanje bo gotovo zanimivo.«
Sprašujem vas, ker vas nekateri s težavo popredalčkajo. Je Marko Virag levičar, desničar ali nič od tega?
»Ko je prišel Jürgen Klopp v Liverpool, je na prvi tiskovni konferenci dejal, da je on 'The Normal One', in se s tem navezal na Joseja Mourinha, ki je nekaj let prej dejal, da je 'The Special One'. Nisem ne levi ne desni, lahko bi dejali, da sem normalen. Sem tak, ki v problemih vidi rešitve in ne tisti, ki v rešitvah vidi probleme. Delitev na leve in desne danes v vsebinskem smislu praktično ne obstaja več in pogosto služi zgolj prepoznavanju političnih obrazov in strank. Vendar na lokalni ravni to razhajanje sploh ne bi smelo biti pomembno. Ključne so vizija, znanje, pogum, volja in želja po sodelovanju. Naša občina se je v preteklosti prevečkrat delila na "vaše" in "naše," kar nas je zaviralo pri razvoju. Zato se pogosto sprašujemo: zakaj nismo dosegli še več? Vsak bi imel svoj odgovor na to vprašanje, vendar verjamem, da je skupni imenovalec naših neuspehov pomanjkanje vrlin, kot so sodelovanje, povezovanje, enotnost in medsebojno zaupanje, pa tudi pomanjkanje poguma in ambicioznosti. Te vrline so bile značilne za naše prednike, ki so pred več kot 100 leti gradili temelje Prekmurja kot dela Slovenije, in za nas pred 35 leti, ko smo skupaj ustvarjali vizijo samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Prav te vrline moramo danes ponovno obuditi, da bomo lahko soustvarili prihodnost, ki si jo zaslužimo. Svet se hitro spreminja, a žal težko rečemo, da na bolje. Globalizacija počasi usiha, medtem ko protekcionistična politika postaja vse bolj prevladujoča. Evropa teh sprememb žal še ni ponotranjila, kar jo postavlja v neugoden položaj v trenutnem globalnem dogajanju – posledično pa tudi Slovenijo.Medtem ko ZDA in Kitajska narekujeta tempo razvoja, Rusija pa se vztrajno bori za svojo geopolitično vlogo, Evropa izgublja smer in ne ve, kaj bi sama s seboj. Zdi se, da bodo ključne odločitve o prihodnosti na globalni ravni sprejemale ZDA, Kitajska in Rusija, medtem ko bo Evropa plačala ceno njihove dinamike. Slovenija pa bi se morala že zdavnaj vprašati, kaj potrebuje, da ostane suverena in uspešna država. Čas je, da znova uporabimo zdravo kmečko pamet in poiščemo konkretne rešitve za prihodnost.«
Kaj si še želite uresničiti do konca mandata?
»Delamo s polno paro. Niti ne razmišljam o tem, v kateri fazi mandata smo. Če bi bil župan špekulant, bi imeli odprtje mlina in broda oktobra 2026. Naši cilji zajemajo celovito ureditev vaškega središča v Beltincih, povečanje varnosti v okviru prometne infrastrukture, vsaj eno večjo investicijo regijskega pomena s podporo realnega sektorja, zagotavljanje možnosti za kakovostno delovanje javnih zavodov in strateški pristop k izzivom depopulacije podeželja ter zagotavljanje možnosti za kakovostno življenje starajoče se družbe. Kmalu bomo predstavili strateško vizijo občine za naslednjih deset let in tam bodo vsa področja opredeljena s konkretnimi cilji in projekti. Dela ne bo zmanjkalo.«
Če vas prav razumem, vam misli že uhajajo v naslednji mandat.
»Seveda. Toliko odprtih projektov je pred nami, da bi bila velika škoda, če jih ne bi skušali uresničiti. Trije mandati so najmanj, kar potrebuješ, da uresničiš tisto, kar si obljubljal. In to ne zaradi nesposobnosti ali sposobnosti, ampak predvsem zaradi zbirokratiziranosti sistema.«
