Materinski dom: Za mnoge mamice zadnje upanje za streho nad glavo

Samo lani so pod streho sprejeli 38 mamic in žensk ter 37 otrok. "Že leto po ustanovitvi pa smo zaznali potrebe in na pobudo ministrstva v materinskem domu uvedli še svetovalnico, ki se izvaja v prostorih Lazarjevega doma v Murski Soboti," pove Vlasta Glavač, vodja Materinskega doma. »Videli smo, da mnoge ženske kljub hudim situacijam ne zmorejo zlahka sprejeti odločitve in prestopiti praga našega doma ter da pred to pomembno življenjsko odločitvijo potrebujejo veliko podpore, svetovanja, pogovorov, opogumljanja, in zato imamo svetovalnico, v kateri veliko delamo z mamicami in ženskami.«

Pomurski Materinski dom deluje na dveh lokacijah, ena enota je v Svetem Juriju ob Ščavnici, druga v Martjancih, kjer imajo skupaj devet sob in 20 postelj. Te so več ali manj ves čas polno zasedene, v minulem letu pa je tu bivalo povprečno 25 mamic z otroki na mesec. Prostori so zasnovani tako, da ima vsaka mama z otroki ali brez svojo sobo in da ima svoj zasebni in intimni prostor, kamor se lahko umakne, kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo, igralnico in ostale skupne prostore pa si delijo s sostanovalkami in otroki. "Kljub veliki zasedenosti lahko vedno, ko je nujno, dodamo še kakšno posteljo in prilagodimo naše prostore, da nobene mamice ne pustimo v stiski brez strehe nad glavo," pove Glavačeva.

Težava ni nikoli sama, več jih je

»Pogosto je tako, da ženske sprejmemo zaradi enega izstopajočega problema. Ali je brez denarja, brez doma, potem pa se izkaže, da je v ozadju več težav in da so te prepletene. Pogosto je prisotno tudi nasilje, odvisnosti, osebne stiske.« Stiske, zaradi katerih pridejo ženske, so različne in večplastne, lahko so stanovanjske, lahko pa da imajo kje bivati in so tako brez denarja, da ne morejo preživeti sebe in družine. Stiske so lahko tudi socialne, ko nimajo svoje mreže ljudi, ki bi jim stali ob strani, še razloži Glavačeva. »K nam redko pride kakšna mamica, ki še ima kakšen evro v denarnici, mnogim smo zadnje upanje za streho nad glavo. Prišla je tudi mamica s tremi mladoletnimi otroki, ki so pred tem spali v avtomobilu, potem pa tako ni šlo več. »Lani se je še posebej izrazito pokazalo, da je čedalje več žensk, ki so prišle same, brez otrok. Počakale so, da so otroci odrasli in odšli svojo pot, in šele potem zbrale pogum, da so zapustile partnerja, ki je bil nasilen ali alkoholik.«

Nikoli pa ni enostavno potrkati na vrata in prositi za pomoč. Glavačeva pove takole: »Ko pridejo k nam, so že v veliki stiski, jokajo, so zelo obupane in prestrašene. Sploh tiste, ki so nekoč imele urejeno življenje, svoja domovanja in so delale, potem pa je prišlo tako daleč. To so hude tragedije.« Z njimi delajo tako, da to stisko najprej prebrodijo in se z nastalo situacijo soočijo, pri tem jim nudijo oporo, da ne obupajo, in jih vzpodbudijo, da se poberejo in začnejo znova. »Povemo jim, da na preteklost, ki je bila verjetno težka in huda, ne morejo vplivati, da pa imajo za svojo prihodnost še vedno mnoge poti odprte.«

Mamice lahko ostanejo pri njih do enega leta. Tiste, ki pridejo z resnim ciljem in željo svoje življenje spremeniti na bolje, morajo vztrajati dlje časa. Na začetku je težko, saj si ne morejo takoj urediti stanovanja in najti zaposlitve, poleg tega pa najprej rabijo čas zase, da se znova postavijo na noge. »Pomagamo pa jim tudi tako, da skupaj oblikujejo načrte in cilje za naprej ter sestavijo individualni načrt pomoči.« Večina jih ostane nekaj mesecev, kakšna pa tudi dlje kot leto, saj jim lahko, če je utemeljeno, bivanje podaljšajo. K njim pridejo z otroki do dopolnjenega 15. leta starosti, tudi tu naredijo izjeme, če vidijo, da je smiselno, in vzamejo starejše otroke, 16- in 17-letnike, da se stiska s tem, da bi jih ločili, ne bi povečala.
Materinske hiše imajo podoben program kot varne hiše, s tem da sta dve bistveni razliki, in sicer glede javnosti lokacije, ki pri materinskih domovih ni skrita, in da njihov program prvenstveno ni namenjen žrtvam nasilja, ampak ženskam in materam v stiskah. V primerih, ko je prisotno nasilje, situacije rešujejo tudi skupaj s policijo in centri za socialno delo, saj pri svojem delu ugotavljajo, da ima velika večina uporabnic materinskega doma za sabo izkušnjo nasilja.

Svetovalnica za ljudi v stiski

Svetovalnica, ki deluje ob materinskem domu, pa je namenjena trem ciljnim skupinam – žrtvam nasilja, nekdanjim uporabnicam namestitvenih programov in ostalim, ki rabijo pomoč in nasvete. "Podobne svetovalnice za nasilje v našem koncu ni bilo, zato smo jo odprli sami, ker se zavedamo, da morajo imeti ljudje pri reševanju svojih stisk možnost izbire pri iskanju pomoči," pove Glavačeva. "Če je nekdo žrtev nasilja, je prvi naslov center za socialno delo, ampak včasih se ljudje nočejo obrniti na centre, ker ne vedo, kaj jih čaka. Centri nudijo vse vrste pomoči, hkrati pa imajo javna pooblastila za odvzem otrok, zmanjšanje plačil in vpliv na denarne pravice. Tega se ljudje bojijo, zato raje najprej kje drugje poiščejo pomoč. Mi jim pomagamo po svojih močeh, vendar nekatere zadeve potem rešujemo skupaj s centrom."
So tudi svetovalnica za vse bivše uporabnice namestitvenih programov, da vse, ki so se vrnile nazaj v svoje okolje ali si uredile novo življenje, lahko še vedno prihajajo k njim, kjer jim nudijo oporo in jih opolnomočijo, da se v življenju bolj znajdejo. »Veliko mamic, ki so bivale pri nas, še vedno hodi k strokovnim delavcem na pogovore, da se potem počutijo bolj varne.«
Najbolj široka skupina pa je tretja, to so tisti, ki rabijo pomoč, informacije ali pogovor. »V zadnjem času se je pojavilo veliko ljudi, ki so finančno in materialno tako zašli, da ne vidijo izhoda iz svojih dolgov, grozijo jim z deložacijami, izvršbami. Ti ljudje so tako obupani, da razmišljajo tudi o samomoru. Skupaj naredimo finančni načrt, kaj morajo nujno plačevati sproti, kje jim lahko pomagamo. Pomagamo jim, da se izvijejo iz težke situacije in jim svetujemo, kako bolj skrbno delati s denarjem,« je dejala Glavačeva in dodala še, da v našem okolju zaznavajo veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju. To prispeva tudi k temu, da se še težje znajdejo, ko pride do kakšnih finančnih, bivanjskih ali drugih težav.

"Na nas se obrne veliko ljudi, še več, kot smo pričakovali pred ustanovitvijo materinskega doma. V letu 2018 je bilo tako v Materinskem domu v namestitvenem programu in v svetovalnico vključenih 151 različnih uporabnikov, v letu 2017 kar 237, prvo leto pa 142. Če se predvideva, da naj bi imeli v svetovalnih programih 20 kontinuiranih uporabnikov in 50 občasnih na letni ravni, te številke presegamo za vsaj 30 odstotkov," še pove Glavačeva. "Podobno pa je tudi v Materinskem domu, kjer je veliko povpraševanja po namestitvah, pri tem pa si materinski domovi po Sloveniji pomagamo med seboj, in tudi mi smo sprejemali mamice iz vseh koncev države."
Sredstva za delovanje prejmejo od različnih donatorjev ter na podlagi razpisov za razvojne socialno-varstvene programe pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sredstva za vse slovenske materinske domove pa se v marcu zbirajo tudi v okviru naše dobrodelne akcije Majhna pozornost za velik nasmeh.

K sodelovanju vabljeni tako posamezniki kot podjetja
Majhne ali velike pozornosti, ki bodo zagotovo pričarale velike nasmehe, lahko do konca marca podarite tako, da na 1919 pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo ZENSKE5 in prispevate pet evrov. Denar lahko nakažete tudi na TRR z naslovom Socialna zbornica Slovenije, Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, IBAN SI 56 0201 0001 8187 078, Ljubljanska banka, sklic: SI 00 110. V Mercatorjevih in Sparovih trgovinah po Sloveniji lahko donirate tudi higienske potrebščine, trajna živila, igrače, družabne igre …
Akcijo je podprla Generali zavarovalnica.
Več si lahko preberete na naši spletni strani www.meseczensk.com.