vestnik

Mesec preprečevanja zasvojenosti: Slovenci nad svetovnim povprečjem

Ines Baler, 7. 11. 2018
Sašo Bizjak
15 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji pogosto uporablja in souporablja tobak, alkohol in konopljo.
Aktualno

Vsak deseti 15-letnik pogosto uporablja dve psihoaktivni snovi, vsak dvajseti pa tako tobak, alkohol in konopljo. 

November je mesec preprečevanja zasvojenosti in v ta namen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsako leto priredijo konferenco Skupaj zmoremo več. Tokrat je ta potekala v Murski Soboti, na njej pa so predstavili ugotovitve iz publikacije Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji. Tako sporočajo, da je uporaba psihoaktivnih snovi med mladostniki razširjena, znaten delež pa jih uporablja več kot eno od teh snovi.


4438f91caafbfb7c66a248babfa9bf55
Andrej Petelins_ek
Slovenci se po uporabi tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki uvrščamo nad mednarodno povprečje.


Po kazalnikih se Slovenci po uporabi tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki uvrščamo nad mednarodno povprečje. Letošnja konferenca je namenjena prav mladostnikom, saj se v tem obdobju lahko razvijejo vedenja, ki bodo vplivala na posameznikovo zdravje, zadovoljstvo in uspešnost v odrasli dobi.


84 odstotkov 15-letnikov je že kdaj uporabilo tobak, alkohol in/ali konopljo. In sicer 44 odstotkov eno, 22 odstotkov dve in 18 odstotkov vse tri psihoaktivne snovi, to so tobak, alkohol in konopljo. Najpogosteje so uporabili alkohol in najredkeje konopljo.


Ugotovitve kažejo, da 15 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji pogosto oziroma bolj tvegano uporablja in souporablja tobak, alkohol in konopljo. Vsak deseti denimo pogosto uporablja dve od treh omenjenih psihoaktivnih snovi, vsak dvajseti pa vse tri. Pri tej starostni skupini obstaja večja verjetnost tudi za druga zdravju škodljiva vedenja, na primer zgodnji spolni odnosi, vsakodnevno pitje energijskih pijač in neredno zajtrkovanje.

7643faa54a5a4b54bea8ca71d6c8f531
Andrej Petelinšek
November je mesec preprečevanja zasvojenosti.

V Pomurju manj programov za preprečevanje zasvojenosti

Za pomursko regijo kazalniki zdravstvenega stanja kažejo, da sta kvaliteta življenja in raven zdravja slabši kot v večini drugih slovenskih regij. Problematika prepovedanih drog tudi prestavlja javnozdravstveni problem, v regiji pa je na voljo tudi precej manj preventivnih programov in aktivnosti na področju krepitve pozitivnega duševnega zdravja in preprečevanja zasvojenosti.


Tatjana Krajnc Nikolić z območne enote NIJZ Murska Sobota je tako na konferenci povedala: "Navedena problematika je bila zelo jasno izražena tudi s strani udeležencev strokovnega srečanja Soočimo se z odvisnostjo, ki je potekalo v sklopu jesenske kampanje 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji". Sicer pa strokovnjaki poudarjajo, da uspešnost dela temelji na znanju ter sodelovanju.

Ključna sta načrtovanje in izvajanje ustreznih ukrepov:
NIJZ priporoča, da je treba krepiti zdrav življenjski slog ter izvajatiučinkovite programe preprečevanja uporabe in nadaljevanja uporabe tobaka, alkohola, konoplje in drugih psihoaktivnih snovi.

Programe je potrebno začeti izvajati zgodaj, prilagojeno starosti otroka/mladostnika in jih zagotavljati v sistemu, saj le tako omogočimo vzdržno izvajanje in financiranje. Pomembno je, da delujemo v številnih okoljih – šolah, lokalnih skupnostih, družinah…. eden od najučinkovitejših načinov pa je zakonodajno ukrepanje, ki bo omogočalo vsakodnevnega okolja, ki spodbujajo zdrave izbire.
Saso Bizjak
Slovenci se po uporabi tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki uvrščamo nad mednarodno povprečje.
mesec-preprecevanja-zasvojenosti nijz