Priprave na internetno povezavo so sicer stekle v sredini 80. let, maja 1991 so raziskovalci na IJS dobili dovoljenje za najem direktnega voda za povezavo do mednarodne omrežne infrastrukture projekta COSINE, ki je bila imenovana IXI (International X.25 Infrastructure), prva povezava po internetnem protokolu (IP) pa je nato stekla novembra 1991.
Obletnico so na institutu obeležili že v sredo, minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je poudaril, da je "internet eden od izumov z največjo disruptivno močjo v človeški zgodovini". Po eni strani je namreč "omogočil enormen prenos znanja in informacij ter njihovo dostopnost, po drugi pa postavil pred posameznika in družbo povsem nove izzive, to je, kako sobivati s tem informacijskim bogastvom", so njegove besede na ministrstvu povzeli v sporočilu za javnost.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Poudarili so še, da je predpogoj za razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja, ki temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in interneta, "vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve", za kar si prizadeva tudi Slovenija.
Bele lise v Sloveniji
Skozi leta so levji delež investiranja v širokopasovno infrastrukturo v Sloveniji prevzeli zasebni investitorji – operaterji elektronskih komunikacij, ki investicije izvajajo na tržno zanimivih področjih. Gospodinjstva, za katera v času testiranja tržnega interesa ta ni bil izražen, smo poimenovali bele lise. Te se ne pojavljajo le v posameznih delih Slovenije, temveč po vsej državi.
Razlog je predvsem v visoki ceni gradnje takih omrežij zaradi redke poseljenosti in zaradi težavnega reliefa za gradnjo takih omrežij, kar investitorjem izredno otežuje pripravo ekonomsko vzdržnih poslovnih modelov, so sporočili z ministrstva za javno upravo. Območja belih lis v državi, te so v Pomurju najbolj prisotne na Goričkem, si lahko pogledate na tej povezavi.
Investicije v gradnjo širokopasovnih omrežij
Republika Slovenije si zadnjih 15 let intenzivno prizadeva pomagati premagovati te ovire z različnimi ukrepi, med katerimi je eden najpomembnejših sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij. Do sedaj je bilo izpeljanih devet javnih razpisov (šest na ministrstvu, pristojnem za elektronske komunikacije, in trije na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), s katerimi je bilo z javnimi sredstvi sofinanciranih več kot 50.000 priključkov. Gradnja omrežij iz javnih sredstev je operaterjem približala/izboljšala ekonomsko opravičljivost poslovnih modelov še vsaj za enkrat toliko dodatnih gospodinjstev za gradnjo omrežij z zasebnimi sredstvi. Leta 2008 so skupne investicije v sektorju elektronskih komunikacij znašale približno 400 milijonov evrov, kar je največji letni vložek doslej. Leto kasneje so investicije znašale približno 180 milijonov evrov, leta 2020 pa 284 milijonov evrov.
Podatki razkrivajo, da so zasebne investicije odvisne od politike države na področju elektronskih komunikacij. V letih, ko država investira na področja belih lis, so tudi zasebne investicije višje zaradi zaščite lastnega poslovnega interesa. Kakšna je povezljivost občin, si je moč ogledati na tej povezavi.
Država namerava v svoje strateške dokumente prenesti tudi strateške cilje EU na področju povezljivosti, med drugim gigabitno povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja, do leta 2025, gigabitno povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do leta 2030 ter pokritost z omrežji 5G za vsa naseljena območja do leta 2030.
V sredo so na IJS sicer predstavili tudi nekaj podatkov o uporabi interneta v Sloveniji. Kot je povedala internetna pionirka Borka Jerman Blažič, ki je sodelovala pri prvi internetni povezavi v Sloveniji, "nam gre dobro" pri širokopasovnem internetu, nekoliko slabše pa se Slovenija odreže pri uporabi interneta. Interneta namreč ni nikoli uporabilo 11 odstotkov prebivalstva Slovenije, pod povprečjem EU pa je Slovenija tudi pri rednih (85 odstotkov) in pogostih (76 odstotkov) uporabnikih interneta.