"Ni bila misija nemogoče! Ministri so dosegli politični dogovor o zmanjšanju porabe plina pred prihajajočo zimo," je na Twitterju zapisalo češko predsedstvo Svetu Evropske unije.
"EU je enotna in solidarna. Današnja odločitev je jasno pokazala, da se bodo države članice odločno zoperstavile vsakršnemu poskusu Rusije, da bi z uporabo dobave energije kot orožja razdelila EU," pa je ob tem povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela. Sprejetje predloga za zmanjšanje porabe plina bo po njegovih besedah nedvomno okrepilo skupno energetsko varnost. "Varčevanje s plinom zdaj bo izboljšalo pripravljenost. Zima bo precej cenejša in lažja za državljane EU in industrijo," je še povedal Sikela.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih, so sporočili iz predsedstva
Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.
Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo, in sicer v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali pa izjemno visokega povpraševanja po njem. Poleg tega bo lahko pet članic od komisije zahtevalo, naj poda predlog za sprožitev opozorila. V vsakem primeru bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU. Pri obveznem zmanjšanju porabe plina bodo možne različne izjeme, med drugim za države, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih članic, saj ne bodo mogle sprostiti zadostnih zalog plina za druge države, je sporočilo češko predsedstvo.
Izjema bo poleg tega veljala za države, katerih električna omrežja niso sinhronizirana z evropskim električnim sistemom in so močno odvisne od plina za proizvodnjo elektrike. Članice bodo lahko izjemo zahtevale tudi, če so že presegle cilje glede polnjenja skladišč s plinom, če so močno odvisne od plina za kritično infrastrukturo ali pa če se je poraba plina v zadnjem letu povečala za najmanj osem odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let.
Ministri za energetiko, med njimi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so se strinjali, da bodo pri ukrepih za zmanjšanje porabe plina dali prednost tistim, ki ne bodo prizadeli zaščitenih odjemalcev. Med temi so gospodinjstva ter ključne storitve za delovanje družbe, kot sta zdravstvo in obramba. Med možnimi ukrepi so zmanjšanje porabe plina v sektorju električne energije, spodbujanje zamenjave plina z drugimi energenti v industriji, kampanje osveščanja ter omejitve glede ogrevanja in hlajenja prostorov.
Članice bodo morale zdaj uredbo potrditi še uradno v pisnem postopku, ki se bo po navedbah češkega predsedstva zaključil v prihodnjih dneh. Uredba bo veljala eno leto z možnostjo podaljšanja. Predlog za podaljšanje bo lahko podala komisija po preučitvi razmer na področju dobav plina EU. Države članice EU so tako potrdile predlog Evropske komisije, ki so ga precej spremenile. Dodale so več izjem in pristojnost sprožitve opozorila na ravni unije prenesle na Svet EU. Potem ko je prvotnemu predlogu nasprotovalo več držav, je bila danes proti zgolj še Madžarska, so potrdili viri pri EU.
Slovenija podpira ukrepe
Minister Kumer je na zasedanju izrazil podporo Slovenije ukrepom, obenem pa izpostavil nujnost hitrega, premišljenega in solidarnostnega ukrepanja. »Ključnega pomena je, da so skoraj vse članice dale jasno sporočilo, da je dogovor izjemno pomemben za krepitev in izvajanje evropske solidarnosti in enotnosti,« je ob robu zasedanja dejal minister Kumer.
Minister za infrastrukturo je na zasedanju omenil tudi na krepitev različnih ukrepov učinkovite rabe energije in potrebo po nadaljnjem spodbujanju menjave energenta. Spomnil je tudi na zavezanost držav članic k sklenitvi solidarnostnih sporazumov o oskrbi s plinom. Slovenija in Italija sta namreč pred kratkim podpisali in tudi že ratificirali takšen sporazum. Slovenija je podobna predloga sporazuma poslala tudi našima drugima plinsko povezanima sosedama – Avstriji in Hrvaški, od katerih odziv Slovenija še čaka. Ob robu zasedanja je minister v zvezi s solidarnostnim sporazumom spregovoril tudi s hrvaškim ministrom in avstrijsko ministrico. »Optimističen sem, da bomo z intenzivnim delom do rezultatov prišli še pred ogrevalno sezono,« je ob robu srečanja še dejal minister Kumer.