Ko je predlanskim Srbsko kulturno društvo Jovan Jovanovič Zmaj Lendava v lendavski gledališki in koncertni dvorani organiziralo Dneve srbske kulture, so predstavili veliko načrtov za prihodnji dve leti. Za lani načrtovani dogodki so zaradi epidemije odpadli, vprašanje je tudi, ali jim bo uspelo s prireditvijo proslaviti vsaj letošnjo desetletnico delovanja, pravi predsednik društva Čedomir Marković. »23. junija bo okrogla obletnica delovanja društva. Upam, da bodo epidemiološke razmere naklonjene temu, da organiziramo vsaj slovesno srečanje članov in simpatizerjev. Če ne, pa bo srečanje žal potekalo le virtualno, na družbenih omrežjih.« Društvo je nepolitična kulturno-izobraževalna in humanitarna organizacija, njen namen je ohranjanje in razvoj narodnostne, kulturne in duhovne identitete pripadnikov srbske etnične skupnosti v Sloveniji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Dolgi vasi dišalo po špargljih
V Dolgi vasi so kuharski mojstri pripravljali domiselne in okusne specialitete iz špargljev.
Srbi, njihovi sorodniki in drugi ljubitelji srbske kulture
Člani društva so Srbi in drugi ljubitelji srbske kulture, tudi Hrvati, Slovenci, Madžari, Bošnjaki in Makedonci, pojasnjuje Marković. »V društvo so vabljeni vsi, ne glede na nacionalno, versko ali kakršno koli drugo pripadnost. V Prekmurju po naših podatkih živi od 800 do 1200 pripadnikov in potomcev srbske manjšine in želeli bi večino videti v našem društvu.«
Doslej so vsako leto, razen letos, 13. januarja, večer pred pravoslavnim novim letom, organizirali kulturno-družabni dogodek. »To je bila novoletna večerja s srbskimi kulinaričnimi dobrotami. Za boljše razpoloženje pa so po navadi poskrbeli ansambli s srbsko ljudsko glasbo. »Zadnja leta smo organizirali Dneve srbske kulture, na katere smo povabili srbska kulturna društva iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, nastopila so tudi domača kulturna društva – slovenska, madžarska in romska. Torej gre za multietnično kulturno sodelovanje,« pravi sogovornik. Iz Srbije so prišla kulturna društva iz Vojvodine in osrednje Srbije. Največ sodelujejo z AKUD Milica Stojadinović – Srpkinja, Bukovac, Novi Sad, s katerim imajo sklenjen dogovor o sodelovanju in prijateljstvu. Vsako leto organizirajo še kulinarično prireditev s kuhanjem srbske jedi pasulja.
Med glavnimi cilji društva sta zmanjšanje asimilacije ter ureditev statusa narodne manjšine v Sloveniji. Za to si prizadevajo v sodelovanju s krovno organizacijo Zvezo Srbov Slovenije in Veleposlaništvom Republike Srbije v Sloveniji. »Zakaj je to pomembno? Samo če pogledamo primer razpisov za kulturne dejavnosti JSKD Slovenije, nas klasificirajo pod neprimernim nazivom: različne manjšinske etnične skupnosti in priseljenci. To je za nas neenakopravna obravnava državljanov in davkoplačevalcev, da ne govorim o smešno nizkih zneskih na razpisih glede na število pripadnikov teh manjšin. Trideset let je minilo od razpada skupne države in menimo, da je skrajni čas, da se vprašanje naše manjšine v Sloveniji uredi na osnovi reciprocitete z ureditvijo v Srbiji.«
Med ohranjanjem kulture in asimilacijo
Največ Srbov v Sloveniji živi v primorski regiji, tam so tudi najbolj organizirani. Povezani so z veliko srbsko skupnostjo v Trstu, ki je nastala pred več kot 200 leti. Druga območja v Sloveniji, kjer živi večje število Srbov, so industrijski centri – Ljubljana, Maribor, Velenje, Novo mesto, Celje. »Srbska kulturna društva so razporejena podobno kot srbsko prebivalstvo v Sloveniji, najmanj jih je v Pomurju, kjer sta dve, največ v Ljubljani, kjer jih je osem. Skupaj jih je 33. V Prekmurje se je največ Srbov priselilo iz Vojvodine ter Like in Banovine na Hrvaškem. Več kot osemdeset odstotkov iz ekonomskih razlogov.« Srbska kulturna društva v Sloveniji si prizadevajo, da bi stkali še močnejše vezi med državama, Slovenijo in Srbijo. Države z urejeno manjšinsko politiko lažje sodelujejo, manjšine so mostovi za uspešno sodelovanje, meni Čedomir Marković.
Starejše generacije v Sloveniji dokaj dobro poznajo srbsko kulturo, mlajše pa vse manj. »Srbsko kulturo vse manj poznajo ne samo mladi Slovenci, ampak tudi naši (srbski) mladi. Šlo je že tako daleč, da turistične agencije ponujajo mladim odhode v Beograd za spoznavanje srbske kulture v nočnih barih s plesalkami. To je daleč od kulture, bolj me spominja na Moulin Rouge v Parizu in Sankt Pauli v Hamburgu, samo na precej nižjem nivoju.« Zaradi podobnih pojavov se mu zdi njihovo poslanstvo širjenja srbskega kulturnega izročila med mladimi v Sloveniji toliko bolj pomembno. Za poseben uspeh pa si štejejo organizacijo dopolnilnega pouka srbskega jezika v osnovnih šolah v Sloveniji. V tekočem šolskem letu je prijavljenih več kot tisoč otrok.
Srbska kultura in kulinarika sta nastali pod vplivom dveh svetov, med katerima so obtičali kot narod, Evropo in Orientom, dodaja Marković. »S stalnim bojem nam je uspelo ohraniti osnovne kulturne znamenitosti – svojo pisavo cirilico in pravoslavno vero. Kulinarika je nastajala pod vplivom večstoletne okupacije osmanskega imperija. Podobnost med slovensko in srbsko kulinariko lahko najdemo samo na območju Panonske nižine, v Prekmurju in Vojvodini, ki sta bila pod madžarskim vplivom.«
Srbiji je uspelo ohraniti in zaščititi veliko kulturne dediščine. Srbsko kolo in gosli so zaščiteni pri Unescu. Večdnevno tekmovanje mojstrov trobente v Guči je postalo prava blagovna znamka turizma in kulture ter je magnet za obiskovalce, tudi iz Slovenije. »Med zanimive destinacije spadajo tudi manastiri – verski objekti. Po mojem mnenju Slovence najbolj privlači kulturna dediščina Srbije v kombinaciji s kulinaričnimi dobrotami.«