Mlajtinci: Noč po oživljanju ni zatisnila oči

Nedelja, 21. julija, naj bi bila običajen dan. Po kosilu, okoli 13. ure, je Branko Vogrinčič iz Mlajtinec, ta dan je še imel operativni sestanek, saj bo kot predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti septembra ob občinskem prazniku Moravskih Toplic odprl obnovljeni vaško-gasilski dom, legel k počitku. Žena Renata, samostojna podjetnica, frizerka, je po kosilu pomivala posodo. »Kar naenkrat pa na naše dvorišče zapelje avtomobil, iz njega skoči možakar in začne spraševati, kje je. V roki je držal telefon in govoril, da je njegova žena doživela infarkt in da mora reševalcem sporočiti, kje je. Prosil je še za vodo,« pripoveduje o nedeljskih minutah Branko. Renata je vmes iz kuhinje pridrvela s kozarcem vode. »Pa sem se takoj obrnila. Le kaj, sem pomislila, pa bom z vodo.« Potnico iz avtomobila so odnesli na zelenico ob dovozu in jo obrnili na bok. Ni dihala. Pomagali so njen soprog in oba Vogrinčičeva. Renato je, prizna, zajela panika, zato je stekla do sosedov.

Raje pomagaj, kot da se obrneš stran
Zdravnica Edith Žižek, tudi direktorica Zdravstvenega doma Murska Sobota, na predavanjih o prvi pomoči vedno poudarja: »Najbolj narobe je, če se odločimo, da sploh ne pomagamo. Ko se srečamo z nekom, ki doživi srčni zastoj, moramo narediti tri korake. Najprej treba prepoznati stanje obolelega. Nato sledi klic na pomoč, torej klic na 112, kjer operaterji klic prevežejo do sedeža nujne medicinske pomoči, naš dispečer pa potem klicočega usmerja, kako pomagati. Tretji korak je masaža srca. Pri srčnem zastoju je namreč ključna takojšnja pomoč, zato je izredno pomembno, da v primeru, ko moramo pomagati posamezniku s srčnim zastojem, poznamo temeljne postopke oživljanja in da tudi vemo, kje je najbližji defibrilator.« Renata in Branko Vogrinčič ob tem dodajata, da je reševalno vozilo nujne pomoči po klicu na pomoč pripeljalo v 5, 6 minutah, ob tem pa je ves čas soprogu nezavestne osebe in Branku navodila po telefonu dajal reševalec. »Lahko smo veseli, da nam takšni ljudje, pridni in marljivi, stojijo ob strani,« je pristop urgentnega zdravnika in dveh reševalcev pohvalila Renata.

»Spraševala sem, ali ima kdo končan tečaj prve pomoči, da bo pomagal. Nato me je prešinilo, da sem tečaj vendar opravila sama jeseni, to je bil eden od pogojev za opravljanje obrti. Takoj sem se obrnila in stekla nazaj in gospe izmerila srčni utrip, ki pa ga ni bilo. Vedela sem: moram se lotiti masaže srca in umetnega dihanja.«
Soprog je vmes rekel, da je njegova žena srčna bolnica zaradi bolezni iz otroštva in da že ima srčni spodbujevalnik. Nato se je vse odvilo zelo hitro. Soprog je nezavestni ženi dajal umetno dihanje, Renata ji je s pritiski na prsni koš masirala srce, Branko je po telefonu sprejemal in dalje dajal navodila reševalne službe. »Kar naenkrat so prispeli reševalci, sploh ne vem, koliko časa smo ji pomagali. Morda dve, tri minute. Prevzeli so pomoč, gospo so dvignili in z nosili odnesli v reševalno vozilo. Eden od medicincev nam je rekel: 'Pravilno ste ravnali, gospa, vsa čast vam'.« Renata in Branko sta nato po odhodu reševalnega avta sedla in strnila misli ob vrtni mizi.

»Nikoli si nisem mislila, da bom kaj takega doživela. Vso noč na ponedeljek nisem zatisnila očesa. Očitno je adrenalin naredil svoje,« kratko opiše Renata. Še naprej ostane skromna: »Zavedla sem se in pomagala. Vsak bi to naredil.« Simpatično pa je ob našem obisku Branku še položila na srce: »Govorili smo o tem, da na obnovljen gasilski dom namestimo defibrilator. To, kar se je zgodilo pri nas, je dokaz, da ga potrebujemo. Branko?« Branko se je zato že dan kasneje pozanimal, kaj morajo storiti kot vaška skupnost, da napravo kupijo. Isti dan zvečer je sledilo še prijetno presenečenje. Z orhidejo v roki se je pri Vogrinčičevih oglasila Suzana Zadravec iz Lendave, ki je skoraj vse življenje delala kot zdomka v Avstriji. Z možem sta to nedeljo potovala na obisk v domači kraj, zato ju je pot zanesla skozi Mlajtince. Bilo jima je očitno usojeno, cesta skozi Mlajtince ji je podarila novo življenje. Objem z Renato je bil dolg. Zelo dolg. In tekle so solze sreče.