Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer je ob praznovanju 90-letnice delovanja šole – okrogla obletnica je bila že v minulem šolskem letu – izdala še monografijo, ki prikazuje zgodovino te glasbene šole in njen širši kulturnozgodovinski pomen. Avtorica knjige Gode in pleše, da ogenj se kreše je muzikologinja in profesorica na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani Darja Koter, poznavalka svetovne in slovenske glasbene umetnosti. V uvodu je orisala nastajanje glasbenega šolstva na Slovenskem in vključila glasbeno življenje v Ljutomeru. Navdih za naslov pa je dobila pri pesmi pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka Golarja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Poseben pomen za začetek glasbenega izobraževanja ima, pravi avtorica, Franc Zacherl – ustanovitelj pevskega in glasbenega društva ter prvi ravnatelj Glasbene šole Ljutomer, ki so jo ustanovili leta 1927. Posebej omenja še učiteljico Minko Zacherl, hčerko Franca Zacherla, ki je imela tedaj najvišjo izobrazbo in je bila uspešna tako na pedagoškem kot na umetniškem področju. V poglavju Državna glasbena šola pod vodstvom Avgusta Loparnika (1946–1973) prikaže vlogo Loparnika, ki je pomembno prispeval k uspehu šole ter razvoju glasbenega življenja mesta in okolice. Spodbujal je tesno sodelovanje z ljubiteljskimi kulturnimi društvi in kot vsestranski glasbenik prevzel vodenje mestne godbe.
Za njim je vodenje šole prevzel Mirko Prelog, ki je šolo vodil do leta 1990, do razpada Jugoslavije. Gradiva za tisto obdobje je bolj malo, izbrskala pa je zapis Pavla Kalana, nekdanjega pedagoškega svetovalca za glasbeno vzgojo pri Zavodu RS za šolstvo. Ta je ob obisku leta 1977 zapisal, da je ljutomerska glasbena šola v 70. letih ena najbolje organiziranih v Sloveniji, v presežnikih se je izrazil glede kadrovske zasedbe ter pohvalil vsestransko usmerjenost šole, široko zastopanost predmetov in delovanje ansamblov. Poudaril je, da bi si šola zaslužila več sredstev za posodobitev instrumentov, učnih prostorov in drugih učil. Za Prelogom je šolo do leta 2004 vodila Dragica Marovič, kot meni Koterjeva, je vsa leta težila k vsestranskemu napredku. Poskrbela je za boljšo kadrovsko zasedbo, redno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, naraščanje števila učencev, za kontinuirano delo šolskih orkestrov in komornih skupin, podpirala je koncertno dejavnost doma in zunaj lokalnega okolja, dobro delovanje podružnic, izobraževanje učencev na mojstrskih tečajih in drugo.
V zadnjem poglavju Bližnja preteklost, sedanjost in prihodnost, ko predstavi delo zdajšnjega ravnatelja Stanislava Lašiča, ki je delo prevzel leta 2005, je avtorica med drugim zapisala, da je šola začela uvajati nove predmete v svojo že pestro ponudbo, ljudske instrumente, kot je diatonična harmonika, plesno pripravnico in balet. Baletni oddelek pa je spomladi leta 2014 pripravil svojo prvo baletno predstavo. Danes k prepoznavnosti šole prispevajo tradicionalni letni koncerti na Glavnem trgu v Ljutomeru, na katerih učenci in učitelji šole širšemu občinstvu predstavijo svoje delo, učenci so v zadnjem obdobju uspešni na glasbenih tekmovanjih na državni ravni in v mednarodnem prostoru. Zdajšnji in nekdanji učenci ter učitelji pa so aktivni tudi v različnih glasbenih zasedbah, ki delujejo v sklopu šole in zunaj nje. Ravnatelj Lašič pa se strinja z mislijo, da če se srečajo talent, predanost delu in življenjska vizija, je uspeh zagotovljen, in pravi, da vse to imajo tudi na ljutomerski glasbeni šoli.
