Konec leta 2021 je takratni obrambni minister Matej Tonin med vladnim obiskom Pomurja v Lendavi sprožil pravo bombico: napovedal je vzpostavitev vseslovenskega centra za boj proti poplavam v Murski Soboti. Projekt, težek več kot tri milijone evrov, financiran z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, je obetal nov dom za soboško izpostavo uprave za zaščito in reševanje ter sodoben poligon. A se je zataknilo pri lokaciji: zemljišče ob Bakovski ulici nasproti Expana je že imelo svojega gospodarja – kmetijsko podjetje Panvita, ki tu ni videlo prostora za poplavne heroje, temveč za svoje namakalne sisteme. Napetost je naraščala, saj je bil čas do konca mandata vlade Janeza Janše prekratek za uskladitev prenosa zemljišč, in tudi nasledniki pod vodstvom Roberta Goloba niso našli rešitve.
Konflikt interesov je bil očiten: kako na kmetijskih zemljiščih, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in v zakupu Panvite, zgraditi središče za boj proti elementarnim nesrečam? Ko so se glave že skoraj pregrele, je prišlo do preobrata: nova lokacija je bila najdena pri vojašnici v Murski Soboti, daleč stran od prvotnih načrtov, na zemljišču ministrstva za obrambo, kjer stoji skladišče Berek in ki ga Slovenska vojska uporablja tudi kot vadišče. Tu je bila predvidena postavitev nove vojašnice, a tega projekta že dolgo ni več v igri. Kljub zagotovljenemu financiranju se je projekt spet zatikal – tokrat na obrambnem ministrstvu, ki je moralo dati zeleno luč, da zadeve stečejo naprej. O tem je beseda tekla tudi v svetu pomurske razvojne regije lanskega aprila, ko je na zastoj javno opozoril soboški župan Damjan Anželj. Pridružil se mu je velikopolanski župan Damijan Jaklin, tudi sam gasilec in kot državni sekretar v prejšnji vladi eden od idejnih očetov projekta, ki je trdil, da brez te infrastrukture gasilci ostajajo na suhem. »Če zdaj zamudimo, bo center zgrajen drugod in bo Pomurje spet izviselo,« je opozarjal, pozivajoč k hitri akciji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Gradnja prihodnje leto
Projekt protipoplavnega centra je postal mini politična drama, kjer so se prepletali interesi lokalne skupnosti, gasilcev, Slovenske vojske, kmetijskih velikanov in državne birokracije. Zdelo se je, da prav veliko možnosti, da bi Murska Sobota postala simbolna protipoplavna trdnjava s sodobnim poligonom, več ni, a očitno je prišlo do novega preobrata. To je mimogrede omenil župan Anželj na zadnji seji mestnega sveta in tudi za Vestnik potrdil, da je projekt še živ in se končno, po številnih sestankih s pristojnimi na ministrstvu za obrambo in upravi za zaščito in reševanje, premika v pozitivno smer. V občini tako pripravljajo spremembe prostorskega akta, ki je bil sprejet za območje, ko je bila tam še predvidena nova vojašnica.
Po njegovih besedah bi novi prostorski akt sprejeli še letos, ravno tako naj bi bilo do konca letošnjega leta pridobljeno gradbeno dovoljenje. Gradnja bi se tako lahko začela v naslednjem letu, s čimer bi skrajni rok za črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, sredino leta 2026, še ujeli, čeprav bi moral po prvotnih načrtih vseslovenski center za protipoplavno zaščito, kot se uradno imenuje, stati že konec letošnjega leta.
Tudi z ministrstva za obrambo so za Vestnik v imenu uprave za zaščito in reševanje sporočili, da so v sodelovanju z mestno občino za potrebe umestitve vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito trenutno v fazi spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov za območje Berek. »Hkrati tečejo vse potrebne aktivnosti, da bo mogoče po ureditvi prostorskih načrtov gradnjo tudi čim prej začeti,« so samozavestno poudarili na obrambnem ministrstvu.
Kaj vse je v načrtih
Vseslovenski center za protipoplavno zaščito na Bereku bo vzpostavljen z namenom zagotavljanja infrastrukturnih možnosti za krepitev pripravljenosti in usposabljanje sil zaščite, reševanja in pomoči za odziv na poplave. V okviru centra se načrtujejo upravno-poslovni prostori, logistični objekti, poligon za usposabljanje in vadbo lokalnih, regijskih, državnih in tujih sil zaščite, reševanja in pomoči za protipoplavno zaščito, poligon za usposabljanje in vadbo tehničnih reševalnih enot civilne zaščite za prečrpavanje večjih količin vode ter spremljajoče prostore. Vseslovenski center naj bi bistveno pripomogel k dvigu usposobljenosti in pripravljenosti ter lažji koordinaciji enot v primeru tovrstnih nesreč.