Na predlog murskosoboške občine so na minuli seji Sveta Pomurske razvojne regije obravnavali prostorsko in kadrovsko problematiko Osnovne šole IV, ki izvaja programe za otroke s posebnimi potrebami. Šolo obiskuje 157 otrok iz vseh upravnih enot v Pomurju, od tega le 23 odstotkov otrok iz soboške občine, toda kljub temu celotno investicijsko breme ostaja na plečih edine ustanoviteljice - Mestne občine Murske Sobote, saj ostale občine financirajo le materialne stroške glede na število učencev, ki prihajajo iz posameznih občin. Ob nezavidljivi finančni situacije mestne občine je to želel župan Damjan Anželj spremeniti. Kot navajajo v mestni upravi, je lani občina prispevala polovico k več kot polmilijonski investiciji v dograditev prizidka šola, od leta 2018 je za investicijsko vzdrževanje objektov namenila okrog 90 tisočakov, prav tako pa se iz nadstandarda financirajo strokovna in tehnična delovna mesta, ki jih narekujejo specifične potrebe OŠ IV. Znesek financiranja teh delovnih mest na letni ravni znese okrog 70 tisoč evrov, občina pa poleg tega letno nameni še okrog 30 tisočakov za kritje materialnih in ostalih stroškov OŠ IV.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na OŠ IV Murska Sobota odprli nov prizidek
Na Osnovni šoli IV Murska Sobota so namenu predali prizidek, s katerim je šola pridobila jedilnico, učno stanovanje in štiri razrede. Šola je namreč do zdaj zaradi prostorske stiske koristila učilnice OŠ III Murska Sobota.
Po prepričanju mestne uprave zakonodaja in predpisi ne določajo, da bi vse navedene obveznosti morala prevzemati ustanoviteljica javnega zavoda, zato so predlagali, da se v financiranje nadstandardnih storitev in kritje stroškov investicijskega vzdrževanja objektov vključijo tudi druge občine glede na število učencev, ki prihajajo iz vsake občine. Prav tako naj se pri vseh občinah preveri možnosti za reševanje prostorske stiske OŠ IV, ki se iz leta v leto povečuje. Za sejo Sveta regije so tako pripravili predloge treh sklepov in delitev stroškov med občinami, za kar naj bi občine z OŠ IV sklenile pogodbo o financiranju nadstandardnih storitev in pogodbo o financiranju stroškov vzdrževanja. Naknadno so se k pozivu priključili še v lendavski občini za Dvojezično osnovno šolo Lendava II, kjer ravno tako izvajajo prilagojeni program, šolo pa obiskujejo otroci iz sosednjih, predvsem dvojezičnih občin. Ob tem so v lendavski občini sporočili, da razpolagajo s prostorskimi kapacitetami za reševanje prostorske stiske OŠ IV in s potrebnim strokovnim kadrom, kakor tudi z možnostjo za razširitev obstoječih prostorskih kapacitet.
"Sistemski problem, ki ga naj reši država"
No, pri obravnavi te točke pa sta tako Anželj, kakor Bojan Petrijan, ki je zastopal lendavsko občino, naletela na hladen tuš. Po prepričanju večine županov in predstavnikov občin gre namreč v navedenem primeru za sistemski problem, ki bi ga morala rešiti država, saj že sama omogoča prosto izbiro šole staršem, zaradi česar tudi prihaja do anomalij, prezasedenosti nekaterih šol in večjih stroškov s prevozi. Poleg tega Svet regije naj ne bi bil pristojen za sprejem sklepov, ki bi imeli finančne učinke za občinske proračune, zato bi predmetno tematiko morali obravnavati občinski sveti in sprejeti odločitev. Vladimir Mauko, direktor gornjeradgonske občinske uprave, iz slednje občine naj bi OŠ IV obiskoval en učenec, je denimo opozoril, da imajo v občini ravno tako šolo, ki nudi takšen program, zato se mu zdi smiselno, da otroci obiskujejo šolo v domači občini, ne pa da financirajo delovanje svoje šole in še OŠ IV. Beltinski župan Marko Virag je poudaril, da bi problematiko morali nasloviti na reprezentativna občinska združenja, ki so glede tega v dialogu z državo, ne pa da bi v regiji to breme nespametno naložili nase, sicer pa so predlagani sklepi po njegovi oceni tako ali tako neizvedljivi in pravno brez učinka. "Ne bežimo od odgovornosti, ne želim pa si da bi to postal nek modus operandi v prihodnje. Otroci iz dveh vasi v moravskotopliški občini obiskujejo puconsko šolo, bo zdaj tudi moravskotopliška občina to doplačevala?" se je ob tem vprašal puconski župan Uroš Kamenšek. 16 otrok iz njegove občine obiskuje murskosoboško OŠ IV. Tudi Jožef Škalič, župan občine Kuzma, je bil mnenja, da gre za sistemski problem, hkrati pa je izpostavil nevarnost, da denimo kakšen občinski svet, kjer naj bi zadevo obravnavali, razreza sofinanciranja ne bi sprejel. Vidno razočarani soboški župan je v razpravi vseskozi poudarjal, da je OŠ IV po njegovem mnenju regijska šola, vse, kar otroci in tudi odrasli učenci, ki jo obiskujejo, pa da žal v murskosoboški občini ne zmorejo več zagotavljati. "Trpela bo šola, trpeli bodo otroci. Če bi bila ta šola, kje drugje in ne pri nas, jaz takšnemu predlogu ne bi nasprotoval," je bil jasen Anželj. Zalegla niso niti pojasnila ravnateljic OŠ IV in DOŠ II Lendava. Edini, ki je predlog glasno podprl, je bil cankovski župan Danilo Kacijan. "Ti otroci niso nič krivi ... pošljite nam predlog, ga bomo obravnavali in verjamem, da, tudi sprejeli v občinskem svetu," je napovedal Kacijan.
Anželj: Vsak varuje svoj 'ograček'
"Spoznal sem, da v regiji še nismo tam, kjer sem domneval, da smo. Vsak varuje svoj "ograček" in ščiti interese, a dokler se ne bomo sposobni o skupnih zadevah pogovarjati in pristopiti k reševanju težav, bomo tudi drugje težko karkoli premaknili. V regiji se zmeraj vračamo na začetek in pogovarjamo o enih in istih stvareh. Dokler bo tako, nas bodo še naprej drugi prehitevali," je glede razpleta za naš medij dejal Anželj. V OŠ IV seveda puške ne bodo vrgli v koruzo, saj se bodo s prošnjo k obravnavi problematike v občinskem svetu obrnili na vsako posamezno občino. Še naprej se sicer lahko obračajo tudi na državo, a izkušnje kažejo, da ta nima posluha. Regija ga ima, a to je pa tudi vse.