Tridnevni simpozij se je s predstavitvami znanstvenih prispevkov začel v Pleteršnikovem rojstnem kraju Pišece, nadaljeval na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Sazu) v Ljubljani in končal na Cankovi. Tam so si udeleženci najprej ogledali obnovljeno rojstno hišo Avgusta Pavla in se seznanili z njegovim življenjem in delom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Na simpoziju so so osvetlili prekmurski jezik kot knjižni jezik, pregledali prekmursko narodopisje in prekmursko živalsko frazeologijo ter predstavili raziskovanje Cankarjevega besedja. Ob tem so se poklonili tudi življenju in delu Števana Küzmiča ter predstavili Slovar stare knjižne prekmurščine.
Franci Just in Štefan Kardoš sta predstavila tudi novo knjigo Smo z nami, smo z njimi, ki jo je Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja pripravilo ob 300-letnici Küzmičevega rojstva, 150. obletnici smrti Janoša Kardoša in 100-letnici rojstva Frenka Bükviča. Poleg navedenih knjiga predstavlja versko, jezikovno in kulturno dediščino prekmurskih evangeličanov od 18. do 20. stoletja na način vodnika po štirih kolesarskih poteh.
Da bo del simpozija tudi na Cankovi, so se po besedah predsednika organizacijskega odbora simpozija, profesorja Marka Jesenška odločili iz več razlogov: ker letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, ker so na Cankovi obnovili Pavlovo rojstno hišo in so jo s tem želeli tudi vsebinsko napolniti in ker je bil Avgust Pavel povezovalec Slovencev, Madžarov in Avstrijcev in najboljši posrednik Ivana Cankarja.
Tudi Pleteršnik, čeprav sam nikoli ni prišel ne na Cankovo ne v Prekmurje, je pomembno povezan s prekmurskim prostorom. "Imel je odlične informatorje iz Prekmurja, ki so mu približali prekmursko narečje in Pleteršnik je bil prvi med slovenskimi slovaropisci, jezikoslovci, ki je v drugi polovici 19. stoletja razumel, da je prekmurski knjiži jezik nekoč obstajal, da to ni bil narečje, ampak da so bile objave, najprej cerkvenih in potem tudi necerkvenih besedil pisane v jeziku, ki je imel knjižno normativnost. In to normativnosti je Pleteršnik sprejel in je ta knjižni del uvedel v svoj slovar," je še povedal Jesenšek.