Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra številna delovna mesta zasedajo tujci. V Sloveniji je zaposlenih že več kot 112 tisoč tujcev, kar je dobrih 11 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva, njihovo število pa se je v petih letih podvojilo. Skokovito se povečuje predvsem zaposlovanje delavcev iz tretjih držav. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je namreč lani izdal kar 46.264 soglasij k enotnemu dovoljenju za delo in bivanje (ED) v Sloveniji, ki omogoča tujcem vstop in delo v Sloveniji, izdajajo pa jih upravne enote, negativnih odločb je bilo 6017. Leto prej je bilo izdanih 36.511 soglasij. Med delavci iz tretjih držav prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Vse več tujcev tudi v Pomurju
Število delavcev iz drugih držav narašča tudi v Pomurju. Konec lanskega leta je bilo v Pomurju na osnovi podatkov o sklenjenem osnovnem zdravstvenem zavarovanju zaposlenih in samozaposlenih 2315 tujcev, kar je pet odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v regiji. Leto prej jih je bilo 1974. Največ teh delavcev je zaposlenih v podjetjih na območju lendavske upravne enote, najmanj na območju gornjeradgonske.
V teh podatkih so zajeti tudi dnevni migranti iz sosednjih držav članic Evropske unije, ki imajo prost dostop do trga dela v Sloveniji in jim posebnih dovoljenj za zaposlitev ni treba pridobivati. Kot je znano, v največjem številu prihajajo iz Hrvaške.
Delavci iz BiH in Srbije
Delavci iz tretjih držav si morajo torej za delo v Sloveniji pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki jim ga izdajo upravne enote, delavci iz Bosne in Hercegovine ter Srbije pa še prej na podlagi sporazuma med vladama držav delovno dovoljenje, ki ga izdaja ZRSZ. Delovno dovoljenje se izda za obdobje treh let, enotno dovoljenje za bivanje in delo pa velja eno leto in ga je treba obnavljati.
Murskosoboška območna služba ZRSZ je lani izdala skupaj 216 dovoljenj za delo, leto prej 131. Za državljane Bosne in Hercegovine lani 142 dovoljenj, leto prej 89, za državljane Srbije lani 67 dovoljenj, leto prej 42. Vse štiri upravne enote v Pomurju pa so lani izdale 694 enotnih dovoljenj za bivanje in delo, leto prej 719.
Postopki trajajo predolgo
Podjetja, ki želijo zaposliti delavce iz tretjih držav, ugotavljajo, da je največja ovira pri tem dolgotrajnost postopkov, za kar pogosto niso krivi zaposleni na upravnih enotah ali zavodu za zaposlovanje, ampak institucije v tujini.
Pri Pomgradu pravijo, da je sodelovanje z ZRSZ in upravno enoto dobro, zatakne pa se pri prevzemu vizuma. Zaradi tega na kandidata za zaposlitev čakajo tudi do šest mesecev. V Arcontu ugotavljajo, da od takrat, ko se s kandidatom dogovorijo za zaposlitev, do njegove zaposlitve v Sloveniji pretečeta najmanj dva meseca, ob izjemnih okoliščinah še več. »Če k temu prištejemo še mesec dni od objave razpisa in poteka izbire, je čas od nastale kadrovske potrebe do zapolnitve delovnega mesta tri mesece ali več, odvisno tudi od iskanega poklica, uspešnosti iskanja in izbire,« še dodajo.
Pri iskanju kadrov nimajo težav, pravijo pri Cleangradu, so pa postopki predolgi. Od oddaje vloge do prevzema enotnega dovoljenja za prebivanje in delo namreč poteče tudi pet mesecev. Razlog za to je v njihovem primeru slaba odzivnost srbskega zavoda za zaposlovanje ali njegove zahteve po dodatnih overitvah dokumentov, medtem ko izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na upravni enoti teče dokaj hitro. V trenutnih razmerah jim čas dodatno podaljšujejo še termini za prevzem enotnih dovoljenj na veleposlaništvu.
Trajanje postopkov kot največjo težavo pri zaposlovanju tujcev navajajo tudi v podjetju Legartis, opažajo pa tudi razlike med pristojnimi službami, čeprav gre za reševanje enakih vlog. »Za nekatere vloge dobimo dovoljenja precej hitro, za nekatere pa to traja zelo dolgo,« ugotavljajo. Pri Varisu se za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav odločajo zelo redko, saj postopki trajajo predolgo, za to pa je tudi potrebno, da so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Njim se običajno oglašajo tujci, ki so že zaposleni pri drugih delodajalcih in torej že imajo delo.
Delavce iščejo agencije ali sami
Kako podjetja sploh iščejo tuje delavce? Pri Pomgradu tudi s pomočjo agencij za posredovanje delavcev, vendar potem vse postopke izpeljejo sami. V Arcontu so jih nekaj pridobili po priporočilu delavcev, ki so že zaposleni pri njih, nekaj se jih je prijavilo po objavi oglasa, večino pa jih napoti agencija za iskanje tujih delavcev. Sami v tujini iščejo predvsem varilce, v manjši meri pa še vodovodne inštalaterje, elektrikarje, ličarje in druge. V Cleangradu storitev agencij za posredovanje tujih delavcev ne uporabljajo. Po izkušnjah Legartisa je uspeh iskanja delavcev s pomočjo agencij polovičen.
Varis Lendava storitev agencij za posredovanje delovne sile ne uporablja, saj njihove izkušnje kažejo, da take agencije ne razpolagajo z delovno silo, ki bi ustrezala njihovim zahtevam in standardom kakovosti.
Najemanje bivališč ni preprosto
Na vprašanje, ali je težko zagotoviti oziroma najti primerne prostore za bivanje tujih delavcev, ki jih zaposlijo, pri Pomgradu odgovarjajo pritrdilno. Pri Arcontu pravijo, da imajo ti možnost najema bivališča v nastanitvenem objektu podjetja, sčasoma pa si sami poiščejo stanovanje, čeprav je to v okolici in za primerno ceno kar precejšen izziv. V Cleangradu in Legartisu s tem nimajo težav.
