V naravi, na oblačilih ali na koži ste v zadnjem času zagotovo že kdaj opazili manjšo žuželko svetlejših barv s temnejšimi lisami. Gre za hrastovo čipkarko, tujerodno vrsto živali, ki izvira iz Severne Amerike. V Evropi je bila sprva odkrita leta 2000 v Italiji, pravi Tine Hauptman z oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije, dve leti pozneje pa v Turčiji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Pri nas od leta 2016
»Približno po desetih letih se je vrsta močno namnožila na območju Črnega morja in začela hitro širiti po Balkanu vse do srednje Evrope. V Sloveniji smo jo odkrili leta 2016 v vzhodnem delu. V skladu s potjo širjenja vrste od vzhoda proti zahodu in lokacijo prve najdbe domnevamo, da se je k nam razširila iz Hrvaške, kjer je bila odkrita že leta 2013.« Dodal je, da se žuželka na daljših razdaljah najpogosteje širi s pomočjo cestnega in železniškega prometa. Prve najdbe na številnih območjih v Evropi so bile namreč locirane v bližini avtocestnih postajališč ali železniških prog. V Sloveniji je bilo to v bližini mednarodne železniške proge. »Odrasle hrastove čipkarke sicer lahko aktivno letijo oziroma jih veter lahko prenaša tudi pasivno, vendar se tako širijo le na krajše razdalje.«
Dodaten škodljiv dejavnik
Iz imena žuželke je sklepati, da je povezana s hrastovimi drevesi. Večinoma se namreč prehranjuje prav na hrastih, a se lahko ob velikih namnožitvah pojavi tudi na nekaterih drugih lesnatih rastlinah, na primer lipah, brestih, leskah in drugih. Ampak poškodovanost hrastovih dreves je bolj intenzivna. »Odrasli osebki hrastove čipkarke in njihove larve na spodnji strani listov sesajo rastlinski sok, s čimer povzročijo izgubo klorofila, s tem se zmanjša aktivnost fotosinteze, napadeno listje pa prezgodaj odpade.
Dolgoročni vpliv teh poškodb še ni poznan, se pa predvideva, da bo hrastova čipkarka negativno vplivala na prirast, zdravje in pomlajevanje hrastov,« razlaga Hauptman. Vrsta je torej dodaten škodljiv dejavnik v procesu hiranja hrastov, kompleksne bolezni, ki po njegovih besedah v zadnjih desetletjih pesti evropske hrastove gozdove. »Hrastova čipkarka bi lahko imela negativen vpliv tudi na druge rastlinojedce, ki se prehranjujejo z listi hrastov,« je dodal.
Piči, ko je na prostem
Na vzhodu Slovenije je bolj razširjena, in sicer v gozdovih ter na urbanih površinah z večjo gostoto hrastovih dreves ter v bližini prometne infrastrukture. Zanimivo je, da je bila prej večinoma vnesena v urbana okolja in od tam v gozdove, ne obratno. Na to je seveda vplival promet.
Ko sedite na prostem, vas lahko žuželka tudi piči. »V letošnjem letu je populacija hrastovih čipkark izredno velika in pogosto se čipkarke zato znajdejo tudi na ljudeh, kamor padejo z dreves ali jih na nas nanese veter. Potem se na nas sprehajajo, včasih pa lahko tudi malce zbodejo, ker iščejo hrano – listni sok. Da bi ti naključni piki povzročali resnejše težave, nam ni znano, v redkih primerih lahko pride do alergijskih reakcij, ki pa hitro izzvenijo,« še pravi Tine Hauptman z oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.