Radenski župan Roman Leljak ravnal protizakonito
Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbi Občine Radenci in Boštjana Milata ter potrdilo ničnost prodaje stanovanj v Paričjaku. Župan Roman Leljak vztraja pri svojem.
Po letih pravnih bojev se očitno končuje saga o prodaji radenskih stanovanj. Višje sodišče v Mariboru je po dokumentih, ki smo jih pridobili v uredništvu, namreč zavrnilo pritožbi Občine Radenci in podjetnika Boštjana Milata ter potrdilo ključni del sodbe okrožnega sodišča v Murski Soboti v enem od sporov glede prodaje stanovanja v kompleksu v Paričjaku.
Na začetku leta 2022 smo poročali, da je Občina Radenci po načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem ob potrditvi proračuna v občinskem svetu prodala zasedena občinska stanovanja, med katerimi so bila tudi neprofitna, namenjena socialno ogroženim.
Na javnem zbiranju ponudb maja 2021 je bilo prodanih šest stanovanj od 26, novembra leta 2022 pa je občina organizirala še javno dražbo preostalih 20 zasedenih neprofitnih stanovanj. Sicer so obstoječi najemniki pri obeh prodajah imeli predkupno pravico, a bi potencialni kupec moral kupiti stanovanja v kompletu.
Sodišče v Murski Soboti: najemniki postavljeni v neenakopraven položaj
Na nepravilnosti pri prodaji je takrat javno opozoril eden najglasnejših kritikov radenskega župana Romana Leljaka in najemnik enega izmed stanovanj v kompleksu, Vinko Žigert. Ta je skupaj s šestimi najemniki, ki so ob menjavi lastništva dobili nove, bistveno višje najemne pogodbe, iskal pravico na Okrožnem sodišču v Murski Soboti. To je v enem od primerov s sodbo razsodilo, da je občina pri prodaji stanovanj kršila pravila javne dražbe in da bi moral župan pridobiti ustrezno soglasje občinskega sveta glede na vrednost nepremičnin. Prodaja stanovanj v svežnju je ravno tako posameznim najemnikom onemogočila odkup stanovanja, saj si nakupa vseh hkrati niso mogli privoščiti. S tem so bili po mnenju sodišča postavljeni v neenakopraven položaj.
Na dražbi 12. novembra 2021 je namreč po ugotovitvah sodišča sodeloval le Boštjan Milat, ki je bil tudi edini, ki je vplačal varščino. Zato je komisija ugotovila, da je na dražbi uspel. Nato pa je bila 19. novembra 2021 z njim sklenjena prodajna pogodba le za 12 stanovanj v skupni vrednosti 301.776,44 evra, preostalih osem stanovanj pa je občina prodala drugim kupcem (Alešu, Marjanu, Marjani in Mitji Hocheggerju), vsakemu s posebno pogodbo.
Pogodba sklenjena v nasprotju z objavo javne dražbe
Po pritožbi Milata in radenske Občine na mariborsko Višje sodišče je to potrdilo sodbo iz Murske Sobote. Po ugotovitvah sodišča je bila v postopku razpolaganja z občinskim premoženjem uporabljena metoda javne dražbe, pri čemer so bili objavljeni pogoji prodaje ključni za enakopravno obravnavo ponudnikov in preglednost postopka. Višje sodišče je poudarilo, da je bila prodajna pogodba sklenjena “v nasprotju z objavo javne dražbe.” Sodba povzema, da so bili med objavljenimi pogoji: prodaja vseh 20 stanovanj skupaj (ne posamezno), prodaja dražitelju z najvišjo ponujeno ceno, znižana izklicna cena 583.078,00 evra.
Kljub temu je občina po navedbah sodišča sprejela ponudbo dražitelja Boštjana Milata, nato pa z njim sklenila prodajno pogodbo za 12 stanovanj za 301.776,44 evra. 19. 11. 2021 je sklenila pogodbe za preostalih osem stanovanj, pri čemer je v pogodbah navedeno, da je varščino v njihovem imenu plačal Boštjan Milat. Po oceni sodišča takšno ravnanje “ne pušča nobenih dvomov” o odstopu od pravil, ki naj bi zagotavljala konkurenco in transparentnost, ter pomeni kršitev predpisov o ravnanju s stvarnim premoženjem občin.
"Prvoobtoženka, kot pravna osebna javnega prava, ki upravlja s stvarnim premoženjem, ki je v njeni lasti, mora pravo ne le poznati temveč skladno z njim ravnati, je zato zavestno kršila razpisne pogoje, ki temeljijo na citiranih zakonskih in pravnih določbah," je višje sodišče jasno v svoji sodbi.
Leljak: To je pirova zmaga
Na konkretno sodbo v enem od primerov se je za Vestnik odzval tudi radenski župan Roman Leljak, ki pravi, da je to pirova zmaga. Povedal je, da bo občina stanovanja, ki so ji bila povrnjena v last ponovno prodala, tokrat po višji ceni.
“Je pa nasprotna stranka v tem primeru v zelo neugodnem položaju, saj je prenehala plačevati najemnino. Dolga od najemnin je za nekje 7000 evrov. Gospod, na katerega se ta tožba nanaša, bo moral to najemnino plačati, glede na to da gre za socialno problematično osebo, se sedaj postavlja vprašanje kako bo z izterjavo tega dolga. Verjetno ga čaka deložacija. Na to sem tožnike opozarjal, na žalost se je to tudi zgodilo. Večina tožb je bila sicer umaknjenih, ti najemniki ne bodo imeli težav. Problematični sta še dve tožbi, ki pa ne bosta škodovali občini, ampak najemnikom.”
Leljak je še opozoril, da bo občina naredila nove najemne pogodbe, takoj ko bo postala lastnik stanovanj. “Najemnine bodo višje, še večje kot so bile prej, ker se moramo držati točkovanja. Dolg najemnin pa bo prepuščen dosedanjim lastnikom, ki bodo morali iti v tožbo.”
Pravni posel je ničen
Ker je bila prodajna pogodba razglašena za nično, je sodišče pritrdilo tudi ugotovitvi, da podjetnik Milat kot (pozneje) vknjiženi lastnik ni imel veljavne podlage za razpolaganje s stanovanjem. Zato so nične tudi nove najemne pogodbe.
Sodba povzema stališče, da ničnost pomeni, “da pravni posel nikoli ni nastal, zaradi česar drugotoženec ni mogel skleniti veljavne najemne pogodbe s tožnikom.”
Po mnenju pravnikov, s katerimi smo se posvetovali, je nastal precej zapleten položaj. Občina Radenci je s svojim ravnanjem povzročila, da so nekateri najemniki najemnino plačali nekomu, ki do tega ni bil upravičen, kar pomeni, da jo bodo najverjetneje morali izterjati nazaj. Tisti najemniki, ki je niso plačali, pa jo bodo morali plačati za nazaj, po kolikšni ceni, pa bo, če se jim ne bo uspelo dogovoriti, verjetno spet odločalo sodišče.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.