Podjetje Virs iz Lendave je že dve desetletji specializirani dobavitelj profesionalne opreme za varjenje in rezanje, od leta 2009 se intenzivneje ukvarja z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih procesov. To je tudi tisti del podjetja, ki je v največji rasti in po katerem so v zadnjih letih najbolj prepoznavni, kot je povedal direktor Renato Pahor, pa je to tudi del, ki je plod njihovega lastnega znanja in ga lahko še naprej razvijajo. Njihovi izvozni trgi so večinoma sosednje države razen Italije, države na območju nekdanje Jugoslavije in Bolgarija, saj gre za specifično dejavnost, kjer se kupci radi obračajo na lokalne oziroma regionalne ponudnike. V začetku lanskega leta so dokončali investicijski projekt širitve proizvodnih kapacitet, uresničili pa so tudi kar nekaj razvojnih projektov, med njimi robotsko lasersko varilno celico, varilno robotsko celico s kolaborativnim robotom, nadgradili pa so tudi programsko aplikacijo Weldcockpit AI, ki s pomočjo umetne inteligence omogoča spremljanje dela na njihovih robotskih celicah.
V podjetju je trenutno zaposlenih okrog 50 ljudi, med njimi je velika večina višje ali visoko izobraženih. Največ je tehničnega kadra, med njimi so strojni in elektro projektanti, inženirji informatike in drugi. »Tehnični kader je tudi kader, ki ga iščemo in pogrešamo. Brez njih ne bi mogli slediti rasti in razvoju podjetja. Ustanovitelji in prva generacija sodelavcev smo stari čez 50 let, zato moramo razmišljati, na koga lahko prenesemo svoje znanje. Oblikovati želimo mlajšo generacijo, ki bo poskrbela za to, da bo po tej poti, ki smo jo začrtali, potem tudi hodila naprej,« pravi Pahor.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Pomurski bazen je trenutno razmeroma siromašen z inženirskim tehničnim kadrom. Če so se še pred nekaj leti obračali na domači kader, v zadnjem času sodelavce iščejo tudi širše. Nekaj se jih k njim vozi s štajerskega konca, nekaj iz Hrvaške. »Tudi pri štipendiranju mladih se več ne oziramo toliko na to, od kod prihajajo. Načeloma postaja kraj bivanja posameznika vedno manj pomemben v smislu, da je veliko tega dela možno opravljati tudi od doma. Pomembno je, da je oseba kompetentna in ima voljo do učenja.« Ob tem Pahor poudari, da je delo v njihovem podjetju razmeroma zahtevno, poleg obvladanja stroke in volje do učenja se od posameznika pričakuje tudi, da je pripravljen delati v timu in da je samoiniciativen. Pri svojih zaposlenih ob tem iščejo še komunikativnost, odgovornost, predanost, radovednost, veselje do tehnike in do novih stvari.
Dobrega delavca primerno stimulirajo
Trenutno štipendirajo štiri študente, pri tem dajejo prednost otrokom svojih zaposlenih ob pogoju, da so študenti ustreznih smeri. »Tudi na ta način si skušamo zagotoviti naravni priliv kadra. Štipendisti pridejo k nam tudi na počitniško delo, da malo bolje spoznajo delovni proces, v tem času pa imamo tudi mi priložnost, da jih spoznamo. Menim, da je koristno, da se že v času študija začnejo ukvarjati s specifičnimi stvarmi, s katerimi se ukvarjamo pri nas, da ko se zaposlijo, ne začnejo s popolne ničle. Obenem je proces uvajanja v delovno okolje do te mere, da je nekdo popolnoma samostojen, precej dolg, lahko govorimo tudi o letih.« Imajo tudi nekaj zaposlenih, ki študirajo ob delu, pri čemer jih spodbujajo in jim tudi plačajo študij.
V podjetju se trudijo, da vsakega dobrega delavca primerno stimulirajo. »Osebno nisem zagovornik splošnega modela nagrajevanja, zato se bolj nagibamo k individualnemu nagrajevanju tistih, ki so dobri. Tako se izogibamo npr. tudi univerzalnim božičnicam. Tisti, ki prispevajo več, potem tudi dobijo več. Smo pa pred kratkim delali analizo med konkurenčnimi podjetji v Sloveniji, s katerimi na trgu tekmujemo, in povprečna plača je pri nas najvišja. Vsakemu, ki pride na razgovor oziroma nastopi službo, prvi dan povem tudi, da je najpomembneje v njegovem življenju to, da ima osebne stvari urejene, sicer niti v službi ne bo uspešen. S tem mislim povedati, da kadar koli bo delavec potreboval proste dni, mu bomo to prav gotovo omogočili. Pri tem je treba povedati še to, da je od zaposlenega pričakovati neko vzajemnost, da takrat, ko bo mogoče treba kakšen dan delati dlje, bo tudi on pripravljen prispevati svoj delež,« odnose z zaposlenimi opisuje Pahor.
Veliko pozornost namenjajo tudi izobraževanju kadra. Vsak od zaposlenih naj bi se udeležil izobraževanj, ki so za njegovo delovno mesto relevantna, sicer pa vsakemu ponudijo neke smernice, zaposleni pa nato sami poiščejo, kaj je tisto, kar bi jim koristilo ali jih zanimalo. Sodelujejo tudi z izobraževalnimi ustanovami, udeležujejo se srečanj, kariernih sejmov, sodelujejo kot mentorji, k njim pa prihajajo tudi na obvezno praktično usposabljanje.
Zapisan kodeks kulturnega vedenja
Tudi zunaj delovnega časa skrbijo za dobro klimo med sodelavci, pomemben poudarek namenjajo tudi njihovim najbližjim. V preteklosti so organizirali razna zabavna druženja in piknike, z leti, ko je število zaposlenih raslo in je bila izvedba tovrstnih druženj težja, pa so se odločili, da vsaki dve do tri leta pripravijo dneve odprtih vrat, na katere povabijo poslovne partnerje, dobavitelje in kupce, zadnji dan pa je namenjen zaposlenim, njihovim družinam in prijateljem.
Virs ima tudi certifikat družbeno odgovornega podjetja s področja usklajevanja zasebnega, družinskega in poklicnega življenja. Kot je povedal Pahor, jim je v interesu, da so zaposleni na svojem delovnem mestu zadovoljni. »Zdi se nam pomembno, da si prizadevamo, da sta zasebno in službeno življenje čim bolj usklajena, saj če imamo težave v zasebnem življenju, to prenašamo tudi v službeno okolje.« Zapisan imajo tudi kodeks kulturnega vedenja v podjetju, v katerem so opredelili, kaj se od posameznika pričakuje in kakšno vedenje je neprimerno.
Podjetje je lani kupilo zemljišče, kjer so nameravali postaviti kompetenčni center. »Investicijo smo žal morali prestaviti zaradi podražitev v gradbeništvu, smo pa v fazi izdelave projekta za širitev obstoječih proizvodnih kapacitet. Kar se tiče razvojnih projektov, smo si zastavili tri nove. Načrtujemo, da bodo nekateri realizirani že v prihodnjem letu, kompleksnejši pa v naslednjih dveh do treh letih. Na področju kadrovske politike nadaljujemo štipendiranje mladih. In če kakšen kompetenten, inovativen, spreten inženir potrka na naša vrata, ga radi vzamemo.«