Stanje na terenu so si ogledali tudi strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota in pri tem ugotovili precejšnje razlike. Kot je za Vestnik že prejšnji teden pojasnil Miran Torič s KGZ, je bila v nižjih legah dosti hujša pozeba kot v višjih. Natančne ocene nastale škode bodo znane komaj čez mesec dni, pravi. Poudaril je še, da je pri takšnem cvetenju, kot je letos, za normalen pridelek dovolj že od 5 do 10 odstotkov oplojenih cvetov. Prav tako je razlika glede na vrsto sadja, letošnji pridelek marelic in breskev je zaradi pozebe že bolj kot ne izgubljen. Pri češnjah so po besedah Toriča izgubljene tiste, ki so vzcvetele. Podobno je pri jablanah, pri čemer sta najbolj nastradali sorti ajdared in jonagold, ki sta v pomurskih sadovnjakih tudi najpogostejši. V Pomurju sadje pridelujejo na okoli 350 hektarjih površine, od tega največ jabolk.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Muri kazen disciplinskega sodnika
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Boštjan Jegič je po 13. krogu Prve lige Telemach po medsebojni tekmi v Murski Soboti (1:1) zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev izrekel nekoliko višji denarni kazni nogometnima kluboma Maribor in Mura.
Ampak pri tem se ni ustavilo, saj so se nizke temperature nadaljevale še do tega tedna. Torič pojasnjuje, da je po prvi grobi oceni zaradi nizkih temperatur uničeno še 50 odstotkov tistega, kar je ostalo prejšnji teden. “Škoda bo velika, saj so cvetovi močno poškodovani, ponekod celo vsi.” Poleg že omenjenih vrst sadja so sedaj nastradale še slive, pa tudi še dodatno češnje jabolka. Pri tem Torič vnovič poudarja, da bo potrebno za končno oceno škode še počakati.
Goričko sadjarstvo v zatonu
Tudi predsednik Sadjarskega društva Pomurja Vladimir Smodiš nam je povedal, da so sadovnjaki v nižinskih legah zelo prizadeti zaradi pozebe, in prav tako dodaja, da je stopnja prizadetosti zelo odvisna od posamezne vrste sadja in posamezne sorte. Smodiš v Otovcih prideluje različno sadje na 5,5 hektarja površine. »Največjo škodo so utrpele marelice in breskve, pri teh je škoda stoodstotna. Pri češnjah so razlike glede na sorto, prav tako pri hruškah, pri teh bomo zadovoljni, če bo ostalo 40 odstotkov pridelka.« Smodiš vodi društvo, ki združuje okoli 200 sadjarjev, od katerih dobiva v tem času tudi do 20 klicev dnevno, saj imajo številna vprašanja. Od tega, kako lahko ugotovijo, ali je pozeba poškodovala rastlino, do vprašanj okoli cepitve rastlin v teh razmerah. Društvo je za svoje člane tudi letos načrtovalo prikaz cepitve in pravilne zaščite sadnega drevja, a so morali te načrte zaradi epidemije koronavirusa odpovedati. Prejšnje leto po besedah Smodiša za pomurske sadjarje ni bilo slabo, saj je bilo na trgu razmeroma malo sadja, zato je bilo veliko povpraševanje in tudi dobra prodaja. A sam opozarja na trajnejše težave v panogi. Tako je bila po njegovih besedah še predlanskim slika povsem drugačna, saj so bile cene izredno nizke, številni pridelovalci pa niso mogli prodati svojega pridelka. »Cene so bile smešno nizke, bilo je veliko razočaranje, zato nekateri opuščajo sadovnjake. Goričko sadjarstvo doživlja zaton, danes bi lahko še morda za tri ali štiri tamkajšnje sadjarje povedal, da delajo normalno,« pravi Smodiš, ki napoveduje, da bodo v društvu po koncu izrednih razmer izvedli anketo med sadjarji na Goričkem, s katero bodo skušali ugotoviti, kako naprej.
Vinogradništvo brez škode
Prva ocena KGZ, da na vinski trti zaradi pozebe ni nastala škoda, se je po besedah strokovnjaka za vinogradništvo Ernesta Novaka pokazala za točno. Tako v nasprotju s sadjarstvom v vinogradništvu zaradi pozebe razmere niso kritične.
»Preživeli smo, obogateli pa nismo nikoli«
Adam Novak je mladi prevzemnik sadjarske kmetije v Ivanovcih, na kateri pridelujejo jabolka na 7,3 hektarja površine. Škoda je v sadovnjaku nastala, a je za zdaj še ne morejo oceniti, pravi. »Po prvem dnevu je bilo v sadovnjaku vse črno. Bojim se, da bo sicer letos zadostna količina jabolk, ne bo pa prave kakovosti. Za končno oceno je treba še nekoliko počakati. Drevesa morajo odcveteti do konca, da bomo videli, kakšen bo osip cvetov.« Kot pravi, so bile tudi v njihovem sadovnjaku najbolj poškodovane jablane sort ajdared, jonagold in elstar. Lani so bila po njegovih besedah jabolka iskana na trgu, na splošno pa v prejšnjih sezonah za sadjarje v regiji niso bili najboljši časi. »Preživeli smo, obogateli pa nismo nikoli.«