Vlada je na današnji seji sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter ga v obravnavo po nujnem postopku pošilja v Državni zbor. S sprejetjem predloga zakona bo omogočeno sprejetje nujnih in učinkovitih ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, so sporočili po vladni seji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
Nedavno sprejeta novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč , kot so zapisali na vladi, namreč v nastali situaciji ne zadošča za izredno reševanje stisk ter zagotavljanje in posredovanje ustrezne pomoči prizadetim. Predlagane rešitve in ukrepi po eni strani spreminjajo in dopolnjujejo veljavne zakone, po drugi pa začasno uvajajo posebne ukrepe ali odstopajo od sistemske ureditve na več področjih. Predlagani ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalkam in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest. Ukrepe v intervnetnem zakonu so po vladni seji predstavljali ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec, minister za finance Klemen Boštjančič in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Današnji zakon uvaja ukrepe, ki so, kot je poudarila ministrica za javno upravo, prva najnujnejša, nikakor pa ne zadnja pomoč ljudem, občinam, podjetjem in kmetijstvu. Vlada namreč pripravlja še zakon o obnovi, ki naj bi vseboval ukrepe bolj dolgoročne narave.
Kako visok bo napovedani prispevek?
Ukrepi v sprejetem interventnem zakonu so sicer razdeljeni v štiri kategorije, in sicer za pomoč prebivalstvu, gospodarstvu, občinam in kot zadnji sklop sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi in vodotokih. Eden od njih, ki je nedavno vzbujal največ zanimanja, je uvedba tako imenovanih solidarnostnih sobot. Tem se bo, kot je pojasnil Mesec, moč izogniti s plačilom obveznega prispevka, ki se bo stekel v sklad za obnovo Slovenije. Tuda ta sklad je predmet zakona, a vlada naj bi ga formalno ustanovila v dveh mesecih od uveljavitve interventnega zakona. Po pojasnilih ministra Mesca, se bo prej navedeni prispevek plačeval v letošnjem in v prihodnjem letu, obračunala pa ga bo finančna uprava ob dohodnini. Šlo naj bi za okoli 0,3 odstotke dohodnine, a točno višini bodo še sporočili. Po besedah ministra so idejo posvojili od gospodarstva, ki je to predlagalo ob kritikah solidarnostnemu dnevu. "Mi ne moremo ljudem kar trgati od plače, ker je plača ustavno zavarovana kategorija. Brez soglasja delavca tega ni moč storiti, zato smo šli po drugi poti. Uvedli bomo dodaten prispevek ob dohodnini, v enakem znesku pa bo plačalo gospodarstvo. Oboji bodo morali prispevati, tako delavci kot delodajalci," je poudaril minister. Prispevka ne bo treba plačati, če se bosta, kot je pojasnil Mesec, oddelali dve solidarnostni soboti - ena letos in ena v prihodnjem letu.
Zakona uvaja še vrsto drugih ukrepov, kot so na primer širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasno zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike, zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitve plačila stroškov listin in sodnih taks, poenostavitve pri javnem naročanju in prostorskih aktih občin in druge ukrepe, ki olajšujejo delovanje občin in gospodarstva ter življenja ljudi na prizadetih območjih. Podrobneje so predstavljeni na naslednji povezavi.