"Pri prenajedanju zaužijemo s hrano več energije, kot jo bomo porabili, kar vodi v povečanje telesne teže, krče, napihnjenost in slabo počutje. Kljub temu da se sliši preprosto, sitosti med procesom hranjenja z visoko kalorično hrano velikokrat sploh ne zaznamo," je pojasnila predsednica sekcije javnih lekarniških zavodov pri lekarniški zbornici Darja Potočnik Benčič. Ob tem je opozorila na negativne posledice medsebojnega delovanja zdravil in alkohola.
Med prazniki je tveganje za preobremenitev želodca in jeter še toliko večje. Decembrske pregrehe lahko poslabšajo tudi stanje številnih drugih, predvsem kroničnih, bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in bolezni pljuč. "Zato tudi v prazničnih dneh svetujemo zmernost tako pri hrani kot tudi pri pijači. Tudi zdravi obroki so lahko dobri, včasih zahtevajo le nekaj več časa za pripravo," še svetuje Potočnik Benčičeva. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da smo med prazniki pojedli nekoliko več in se nato v naslednjih dneh spet vrnemo v svoj običajni ritem prehranjevanja ter nasploh več pozornosti namenimo zdravemu življenjskemu slogu, še dodajajo na zbornici.
Ne obremenjujmo preveč želodca, srca, pljuč in jeter
Pixabay
Pri prenajedanju zaužijemo s hrano več energije, kot jo bomo porabili, kar vodi v povečanje telesne teže, krče, napihnjenost in slabo počutje.
Praznično vzdušje velikokrat vodi v prenajedanje s hrano, bogato s sladkorjem, z nasičenimi maščobami, s soljo in prevelikimi količinami popitega alkohola. Obilica nezdrave hrane in pijače zelo obremenjuje telo, opozarjajo na Lekarniški zbornici Slovenije. Praznična hrana ima veliko energije in malo vlaknin, zato ne daje občutka sitosti.