Ustavno sodišče je v četrtek odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec, s katerimi so podaljševali šolanje na daljavo, neveljavni. Vladi je dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem, sledi iz sklepa, objavljenega v Uradnem listu. V kolikor se bo vlada odločila, da šole ostajajo zaprte, pa bodo izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je zapisano v delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kot je ustavni pravnik Teršek zapisal na Facebooku, je ustavno sodišče sicer presojalo ustavnost sklepov iz naslova pouka, šol, otrok s posebnimi potrebami in učencev, a ima ta odločitev veliko večjo razsežnost, ker zadeva sklepe kot take, hkrati pa zadeva vse odloke, katerih veljavnost je bila podaljševana s temi sklepi. "Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov oziroma da jih pravno pravilno objavi, ali sprejme nove odloke. Ker mora zagotoviti tudi veljavnost vseh odlokov! Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo," je pojasnil.
Tudi Pirnat je za POP TV ocenil, da je zdaj najbolj pomembno, da vlada napake odpravi, saj so ukrepi glede na situacijo potrebni. "Odločitev pomeni, da je odlok o prepovedi zbiranja v šolah veljal en teden, vsa podaljšanja pa so bila brez pravne podlage, saj niso bila objavljena. Hkrati pa to pomeni, da je tudi sklep ministrice o izvedbi šolanja na daljavo brez pravne veljave in se je šolanje na ta način tako izvajalo brez pravne podlage," je dodal.
Jasno se vidi, kako država dela s pravom
Po mnenju obeh so možni odškodninski zahtevki za nazaj, saj je bilo to protipravno ravnanje. Po Terškovih besedah to za nazaj pomeni utemeljeno pravno podlago za vložitev kazenskih ovadb in za vlaganje odškodninskih tožb vseh ljudi, ki jih ti sklepi in odločba sodišča neposredno zadevajo. "To pa niso samo starši, otroci, učenci, učitelji in učenci s posebnimi potrebami. To so (ste) vsi državljani in državljanke RS, ki lahko utemeljeno dokažete, da vam je bila s tem povzročena škoda, ki jo je mogoče prepričljivo dokazati pred sodiščem," je dodal. To pomeni, da so tudi kazni, izrečene na temelju teh odlokov, od 5. novembra pravno nične, je prepričan Teršek. "Ustavno sodišče posebej izpostavi, da vlada očitno ni vzela resno navodila ustavnega sodišča, da mora na sedem dni vsebinsko analizirati in oceniti stanje in ukrepe, temu pa dati ustrezno pravno obliko," je opozoril Teršek. "Držim in dvigam Ustavo v čast ustavnemu sodišču," je dodal.
Po Pirnatovih besedah se je težava zgodila pri ugledu pravnega ravnanja države. "Tukaj se najbolj jasno vidi, kako ta vlada dela s pravom, vlada z odloki, ki jih podaljšuje, ne objavlja ... Nihče ne ve, kaj velja, najhujši pa so interventni zakoni, ki jih vseskozi spreminjajo in so popolnoma nepregledni. Skratka odnos do prava je malomaren, neustrezen in povzroča brezpravje," je opozoril.
Tudi po njegovem mnenju ima težavo tudi odlok, ki omejuje gibanje, saj je bil uveljavljen s sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu. "Veljal je en teden, od takrat naprej pa nobeno podaljšanje ni bilo pravno veljavno," je dodal Pirnat.
"Upam, da bodo stvar hitro uredili na način, da bo pregledna in objavljena v uradnem listu ter bo pravno veljavna, saj se vsi zavedamo, da morajo biti neke omejitve, čeprav je ravno ta odlok, ki prepoveduje gibanje med občinami, vsebinsko najbolj vprašljiv. Kar je glavni problem vlade, je pa odnos do vladavine prava, ki se v tem ravnanju simptomatično kaže," ponavlja Pirnat.