Slovenski prazniki so že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti, pred prazniki opozarja NIJZ. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek. Pri tem poudarjajo, da je pomembno zavedanje, da vsak dan ni praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z več maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta. Praviloma taka hrana vsebuje tudi manj vlaknin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Tradicionalne praznične jedi je težko spremeniti v popolnoma zdrave izbire. Vseeno pa recepture jedi lahko prilagodimo in zmanjšamo količino sladkorja pri sladicah, ki jih pripravimo, uporabimo meso in mesne izdelke, ki jim je odstranjena vidna maščoba ali jih nadomestimo s stročnicami. Svetujejo še, da izbiramo le kakovostno maščobo in smo bolj zmerni tudi pri količinski pripravi teh dobrot.
Poleg tega pa je pomembno, da v obroke vključimo dovolj zelenjave, sadja, različne kaše ter izdelke iz polnovrednih žit, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo po že zaužitem obroku manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Z nobenim živilom ni modro pretiravati, tudi ne s sladkanimi napitki, energijskimi pijačami in alkoholom.
"Ker so pred vrati prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili. S tem ni nič narobe, če te pregrehe ne postanejo vsakodnevne. Prav je, da se zavedamo, da tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za naše zdravje," so še zapisali pred prazniki.
Zadnja leta raziskave v Sloveniji kažejo na nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli Slovenec skozi celo leto prehranjuje pretežno nezdravo, tri četrtine starejših prebivalcev ima prekomerno telesno težo ali so debeli, delež je nekoliko nižji pri mlajših odraslih.
Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega Slovenca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, zaužije preveč soli, sladkorja in maščob v celoti in preveč nasičenih maščob, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in žilja. V prehrani Slovencev je premalo sadja, predvsem pa zelenjave ter prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred kronično nenalezljivimi boleznimi.