Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podpisala sporazum s Slovensko avtorsko in založniško organizacijo za pravice reproduciranja (Sazor) o fotokopiranju avtorskih del v gospodarstvu. Sporazum nalaga vsem pravnim in fizičnim osebam, ki zaposlujejo najmanj eno osebo in opravljajo pridobitno dejavnost ter imajo v podjetju fotokopirno napravo, plačilo letnega nadomestila za uporabo avtorsko varovanih del.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Višina nadomestila je odvisna od števila zaposlenih in deleža zaposlenih z visokošolsko izobrazbo glede na glavno dejavnost podjetja. »Ker je spremljanje in poročanje o dejanski uporabi (fotokopiranju) avtorskih del v podjetjih ekonomsko neupravičeno in dejansko neizvedljivo, se je v mednarodnem okolju uveljavila praksa, da se tarifa za fotokopiranje določa pavšalno za subjekte, ki posedujejo naprave, ki omogočajo fotokopiranje, v odvisnosti od števila zaposlenih v podjetju in vrste dejavnosti, ki jo podjetje opravlja,« pojasnjujejo v organizaciji Sazor.
Letni prispevek tako znaša od štiri do dvanajst evrov za mikropodjetja, za največja, ki zaposlujejo več kot 1000 oseb, pa od 273 do 1365 evrov. Sazor je že začel pošiljati licenčne pogodbe podjetjem v podpis, če podjetje ne poseduje ali najema naprave, ki omogoča fotokopiranje, ali ne naroča storitev fotokopiranja pri drugem izvajalcu, pa lahko podpiše tudi za to predvideno izjavo in tako nadomestila ne plačuje. Predstavnik Sazora lahko v tem primeru resničnost izjave preveri neposredno na terenu. Torej obišče podjetje in pregleda poslovne prostore, če tovrstnih naprav v podjetju res ni. Če jo najde, zaračuna dvojno tarifo.
Nova obremenitev za gospodarstvo je dvignila precej prahu, predvsem v podjetjih, kjer uporabe avtorsko varovanih del ni ravno na pretek. »Dejstvo, da podjetje razpolaga z napravo, ki omogoča fotokopiranje, pomeni, da je podjetju omogočeno fotokopiranje avtorskih del in da, četudi občasno ali zgolj izjemoma, podjetje lahko fotokopira avtorska dela (npr. časopisni članek, razna poročila, navodila ali katero koli drugo delo, ki izpolnjuje elemente avtorskega dela),« utemeljujejo v Sazor in dodajajo, da se skupni sporazum nanaša na celotno gospodarstvo, kar da je zakonska praksa v razvitih evropskih državah, kot so Francija, Nemčija, Italija, Švica in Španija, kjer je, po besedah Sazora, reprodukcija v gospodarstvu urejena že desetletja in po zgledu katerih je skupni sporazum nastal.
»Veliko je bilo vsebinskih vprašanj, nekaj pa tudi nejevolje, predvsem pri podjetjih z dejavnostmi, kjer je uporabe avtorsko varovanih del malo,« priznavajo v GZS. Zato so vzpostavili tudi svetovalni center, ki odgovarja na vprašanja članov ter pojasnjuje razloge za sklenitev sporazuma ter njegov pomen in vsebino. Kot pravijo, je sklenitev sporazuma rezultat večletnih pogajanj in ne pomeni določitve novih obveznosti za gospodarske subjekte, saj so te obveznosti že zakonsko določene. »Če GZS v poganja ne bi vstopila, bi lahko Sazor na podlagi zakonodaje uveljavil začasno tarifo, na višino katere gospodarstvo ne bi imelo vpliva. Pri tem dodatno poudarjamo, da gre za nadomestilo za avtorski honorar, kar po zakonski definiciji ni davek,« še poudarjajo v GZS.
Kdo je Sazor in kako deli denar
S tem se ne strinja Branka Bensa, direktorica lendavskega podjetja Linox Solution, ki se sprašuje, zakaj bi plačevali tarifo za kopiranje avtorskih del, če tega v podjetju ne počnejo. Sporno se ji zdi tudi, da si pravico za naložitev finančnega bremena celotnemu gospodarstvu jemlje zasebno združenje Sazor, katerega solastnik je tudi GZS.
»Kako se lahko GZS verodostojno pogaja v imenu gospodarstva z združenjem, katerega solastnik je tudi sama?« se sprašuje. Združenje Sazor je bilo ustanovljeno leta 2003 na podlagi pogodbe med ustanovnimi člani združenja – GZS, Združenjem avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP) in Društvom znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DSP). Skladno z zakonom se pravica fotokopiranja avtorskih del upravlja obvezno kolektivno prek kolektivne organizacije, ki za to pridobi ustrezno dovoljenje urada za intelektualno lastnino.
Združenje Sazor je to dovoljenje pridobilo leta 2007 in je tako edina pooblaščena kolektivna organizacija v državi za upravljanje pravice reproduciranja v primeru fotokopiranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov. V letu 2020 je od fotokopirnic in uvoznikov naprav za reprografijo ter od šol in vrtcev, s katerimi ima podpisano pogodbo, zbralo 795 tisoč evrov iz honorarjev in nadomestil. Polovico zbranih sredstev so razdelili med avtorje, polovico pa med založnike.
Tudi način razdelitve sredstev je zmotil Benso. »Če že zaračunavajo nekaj v imenu avtorjev, naj tudi razdelijo avtorjem – tudi meni in našemu podjetju, saj smo tudi sami avtorji mnogih strokovnih besedil in načrtov, nekateri pa tudi nestrokovnih in leposlovnih besedil,« jih je pozvala. Kot pojasnjujejo v združenju Sazor, se zbrana sredstva delijo v skladu s pravili o delitvi, ki so objavljena na njihovi spletni strani, koliko sredstev pričakujejo od gospodarstva na podlagi predmetnega sporazuma, pa bodo lahko povedali šele, ko bodo vsa podjetja sporočila vse zahtevane podatke.