Rojstvo?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
»8. oktober 1993 v Splitu.«
Doma?
»V Splitu.«
Družina?
»Oče dela v policiji, mama je zdravnica. Jaz sem edinec. Imam pa že svojo družino: ženo Mijo in dveletnega sina Leonarda.«
Otroštvo?
»Bilo je super. Odraščal sem pri babici v Sinju. Nato sem odšel v Split, kjer sem deset let igral za Hajduk, nakar sem prestopil v Slaven Belupo.«
Nadaljnja pot?
»Nadaljeval sem pri Cibaliji v Vinkovcih, nato pa me je življenje prineslo k Muri.«
Hobiji?
»Nikoli jih nisem imel. V mojem celem življenju je samo nogomet. (smeh)
Ima nogometaš sploh čas za hobije?
»Lahko se najde čas tudi za to. Ampak meni nogomet ob moji družini enostavno pomeni vse, tako da nimam potrebe za čim drugim.«
Poziv k Muri?
»Presenetil me je. Klical me je trener in izrazil željo, da pridem k Muri. Imel sem odprte še neke druge možnosti, vendar sem se pogovarjal z nekaterimi ljudmi, ki poznajo Slovenijo in slovenski nogomet. Dejali so mi, da s prihodom k Muri nikakor ne bom zgrešil in da je to velik klub v Sloveniji. Po teh pogovorih sem tako prišel sem.«
Prijatelji v Splitu, ki morda niso povezani z nogometom?
»Imam jih, prav gotovo. Imam jih veliko. (smeh)
Za njih pa se najde čas?
»Za njih se vedno najde čas. Če sem iskren, se v Splitu niti ne družim z nogometaši. Vsi moji prijatelji se sploh ne ukvarjajo z nogometom.«
Torej prava sprostitev?
»Tako je. Da mi ni treba govoriti o nogometu. (smeh)
Trenutni prostor bivanja?
»V hotelu Diana. Vendar bi v kratkem moral dobiti stanovanje, najverjetneje v Murski Soboti.«
Že kakšni stari znanci pri Muri?
»Ne, niso. Če sem iskren, nisem poznal nobenega od teh nogometašev. Tako da mi je bilo vse novo.«
S kom se zdaj najbolj družiš?
»Z Luko Šušnjaro. On mi najbolj odgovarja.« (smeh)
Polfinale Hrvaška – Anglija?
»Moral sem iti na Hrvaško, da si ogledam tekmo. Bili smo pri Luki Bobičancu v Čakovcu in morali smo malce navijati (smeh). Bilo je strastno, ampak tako mora biti. Vseeno je bilo to polfinale svetovnega prvenstva. Nisem niti pričakoval, da bo to lahka naloga. Ampak najpomembneje je, da smo zmagali in da smo bili v finalu, za katerega sem bil sicer prepričan, da ga bomo dobili.«
Sedanji skupni vtis o Muri in njenem okolju?
»Odličen. Vsi v klubu in v hotelu so prijazni in dostopni. Zares je vse super. Fantje v slačilnici so me odlično sprejeli. Trener, direktor in vsi ostali so mi dali vedeti, da so zame tu, če mi bo kaj potrebno. Takoj sem dobil vtis, da so ljudje tu super in da se lahko obrnem na njih v katerikoli situaciji.«
Nenazadnje je tu bil že zadetek na pripravljalni tekmi?
»Da, tako je (smeh). V Avstriji sem na tekmi zadel za končnih 2 : 1. Enostavno mi je žoga lepo sedla na nogo, ne vem, kaj naj drugega rečem (smeh). Bil sem na pravem mestu ob pravem času.«
Prva liga je pred vrati?
»Občutki so dobri. Imamo sicer dokaj mlado ekipo, ampak vidim, da smo vsi zelo motivirani in željni dokazovanja. Tudi fizično in psihično smo zelo dobro pripravljeni. Kar je dobro, saj se zavedamo svojih zmožnosti in vemo, da si lahko zagotovimo obstanek. Vendar pa to ni naš edini cilj, saj vsi upamo še na kaj boljšega.«
