Kot je prvi predsednik samostojne države Milan Kučan dejal v izjavi za medije ob robu slavnostne seje DZ na predvečer dneva državnosti, spomini na slovensko osamosvojitev z leti postajajo vse lepši, saj "človek z leti vso tesnobo, negotovost, pa tudi veselje z leti ne samo ponotranji, ampak jih tudi začenja razumevati kot nekaj nujnega".
Sporočilo osamosvojitve je po njegovi oceni v referendumski odločitvi slovenskega naroda in enotnosti, ki si jo je slovenska politika izborila skupaj z državljani. Ko ljudje začutijo, da ni enotnosti med tem, kar mislijo ljudje, in tem, kar počne politika, se veliki projekti niti ne začnejo, kaj šele končajo, je prepričan Kučan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V današnjem času ni možno dosegati take enotnosti kot leta 1991, slab obet za prihodnost je po njegovem mnenju tudi ideološka zazrtost v preteklost in vse, kar na silo deli Slovence. Meni sicer, da vsem današnjim politikom, naslednikom njegove generacije ne manjka poguma, a "nekaterim ne manjka poguma tudi za neumne in neprave stvari".
Lepe spomine na osamosvojitev slovenske države deli tudi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, ki je ob robu slavnostne seje DZ dejal, da "kar naprej praznujem, saj vem, zakaj je šlo".
Meni sicer, da slovenski demokratični tranziciji še marsikaj manjka. Želi si tudi, da bi bili sposobni stopiti skupaj v bistvenih zadevah, in ne bi vsake dve ali štiri leta menjali temeljne smeri, v katero gre država.
Hkrati ocenjuje, da je potrebnega več dialoga, prav tako pa visoke politične kulture, ki bi šla v smeri spoštovanja, pripravljenosti na sodelovanje in posluha za dobronamerno kritiko. "Po 31 letih je pod črto slovenskih prizadevanj veliko uspehov, na katere smo lahko ponosni," meni. Kljub temu pa bi bilo po njegovi oceni treba narediti še marsikaj za dobro vseh. "In če bo ideja skupnega dobrega prevladovala, bo pri nas še lepše, kot je," je prepričan Peterle.
Danes obeležujemo 31. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, in sicer Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni RS, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Predsednik države Borut Pahor bo danes na posebni slovesnosti v predsedniški palači Ludviku Toplaku vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Sloveniji ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi. Zlati red za zasluge bo podelil tudi Robertu Battelliju za dolgoletno delo in prispevek k razvoju slovenske demokracije ter za zasluge pri povezovanju in ohranjanju italijanske skupnosti v Sloveniji, so sporočili iz urada predsednika republike. Ob tem bo Pahor v počastitev dneva državnosti po slovesnosti nagovoril državljane, obiskovalci pa si bodo lahko v okviru dneva odprtih vrat ogledali uradne in delovne prostore predsednika.
Slovenija je sicer dan državnosti že v petek obeležila s številnimi slovesnostmi, vrhunec prireditev pa je tudi letos bila osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tem poudaril, da nam je skoraj vse dosegljivo, če bomo povezana in solidarna skupnost. Ocenil je tudi, da če smo bili pred 31 leti "sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod". Še pred tem sta se na slavnostni seji sestala tudi državni zbor in državni svet.
Premier Robert Golob pa je v poslanici ob dnevu državnosti čestital vsem državljanom in spomnil, da smo se pred več kot 30 leti odločili, da se podamo na novo in odgovorno pot.
