Slikoviti dvorec sredi Ljutomersko-Ormoških goric, ki ga je leta 2021 po nekajletnem samevanju prevzel domači gostinec Dino Kruhoberec, bo kmalu spet iskal novega najemnika. Olga Karba, županja ljutomerske občine, lastnice dvorca, je takrat v soju žarometov s Kruhobercem podpisala petletno najemno pogodbo z mesečno najemnino v višini 4200 evrov brez davka, a covid in kadrovski izzivi so terjali svoje. Kruhoberec je že konec leta 2022 predlagal sporazumno prekinitev najemne pogodbe, po več razgovorih pa se je z občino dogovoril, da bo v zmanjšanem obsegu, kar v prevodu pomeni, da je dvorec odprt praviloma zgolj ob koncih tedna in posebnih priložnostih, posloval še do konca letošnjega oktobra oziroma dokler občina ne pridobi novega najemnika.
Kruhoberec ni edini, ki končuje zgodbo v dvorcu, je pa edini, ki bo to storil po lastni izbiri. Predmet najemne pogodbe z ljutomersko občino je bila namreč tudi servisno-informacijska pisarna oziroma TIC Jeruzalem, katere najemnik je od leta 2017 Boštjan Ivajnšič, ki je bil tako pravzaprav podnajemnik. Kruhoberec in občina sta sredi aprila sklenila dodatek k najemni pogodbi, ki poleg zmanjšanja obsega obratovanja gostinsko-turističnega objekta kot predmet najema črta prostore TIC Jeruzalem. Ivajnšič, nekoč zaposlen v pred leti ukinjenem javnem zavodu Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer, ki je tudi upravljal TIC Jeruzalem, o nameri občine predhodno ni bil obveščen, niti ni dobil nikakršnih pojasnil, zakaj je prišlo do takšne odločitve. Poleg tega da je praktično čez noč izgubil posel, ki mu na neki način zagotavlja eksistenco, si je pred nenadno odločitvijo o prisilnem odhodu pridelal še precej stroškov z nabavo majic, kap in drugih izdelkov, saj v sklopu TIC, ki ga je vodil kot samostojni podjetnik, delujeta tudi trgovina s spominki in vinoteka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
To je najemnik, ki bo poskušal oživiti Dvorec Jeruzalem
Občina Ljutomer je našla novega najemnika dvorca sredi jeruzalemsko-ormoških goric, ki je vrsto let sameval. Turistično-gostinski objekt je v upravljanje prevzel domačin Dino Kruhoberec, ki v bližini že uspešno vodi Gostišče Taverna.
Neprijetno presenečen
»Bil sem neprijetno presenečen, da nisem več dobrodošel. O tej spremembi prej ni bilo nobenega govora,« pravi Ivajnšič, ki prizna, da odnosi z ljutomersko občino vse od ukinitve javnega zavoda niso bili ravno najboljši. Kruhoberec, ki z manevrom predhodno ravno tako ni bil seznanjen in je bil dodatek k najemni pogodbi pač prisiljen podpisati, zadeve ne želi komentirati, na svojevrsten način pa si je roke oprala lastnica, to je ljutomerska občina. »Občina Ljutomer z dosedanjim uporabnikom prostorov turističnoinformacijskega centra na Jeruzalemu ni imela sklenjene nobene pogodbe. Iz navedenega razloga tudi ni mogla prekiniti najemnega razmerja,« so odgovorili na naše poizvedovanje, a v nadaljevanju tudi ponudili pravi razlog, zakaj se je Ivajnšič moral po petih letih kot kolateralna žrtev posloviti.
Rošada je namreč povezana z novim najemnikom prostorov, to je Prleška razvojna agencija, gospodarsko interesno združenje (PRA), ki so jo ustanovile občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer, vodi pa jo Goran Šoster. Kot pojasnjujejo na ljutomerski občini, območje Prlekije kaže nujno potrebo po skupni strategiji promocije in trženja v okviru zaokrožene turistične destinacije, vpete v novo slovensko strategijo razvoja turizma. Prleške občine so vključene tudi v partnerstvo LAS Prlekija, katerega vodilni partner je PRA, v okviru partnerstva pa pripravljajo vodilno turistično destinacijo po modelu nove strategije slovenskega turizma.
»Partnerstvo izkazuje interes po koordiniranem upravljanju enovite vodilne turistične destinacije Prlekija, ki vključuje tudi turističnoinformativno ponudbo,« poudarjajo v ljutomerski občini. Z argumentom o snovanju vodilne turistične destinacije je skupščina PRA potrdila tudi predlog sprememb ustanovne pogodbe, ki zajema posodobitev dejavnosti PRA, uskladitev višine poslov PRA in ustrezno opredelitev sredstev za delo PRA. Spremembe, ki jih morajo potrditi vse ustanoviteljice, med drugim omogočajo Šostru, da sam odloča o poslih v višini do 100 tisoč evrov, pri čemer je doslej lahko brez soglasja skupščine sklepal posle le do višine dobrih 42 tisoč evrov.
Prleške turistične ambicije
Vodilna turistična destinacija Prlekija naj bi poleg ustanoviteljic Prleške razvojne agencije zajemala še občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, a za njen nastanek bo potrebno izpolnjevanje več pogojev. Eden izmed njih, upravljanje TIC, je tako zdaj že izpolnjen, tu pa so še potrebni finančni vložki ustanoviteljev, ki sprva nanesejo 250 tisoč evrov na leto, nato pa pol milijona evrov na leto, petletni načrt razvoja turizma, upravni organ, s 60-odstotnim deležem članov iz turističnega gospodarstva in drugi, ki bodo terjali še veliko več naporov.