V Sloveniji smo razmeroma pozno zajahali val uvajanja participativnih proračunov. Kot skorajda neposredno posledico mariborskih vstaj leta 2012 so ga najprej pilotno implementirali v mariborski občini leta 2015, a njegova izvedba na koncu ni bila najbolj uspešna. Kljub temu so številni prepoznali koristi večje vključenosti prebivalstva v odločanje, zato so prakso prevzeli tudi v drugih občinah. Pri participativnem proračunu gre za neposredno odločanje občank in občanov o porabi dela proračunskega denarja, kar ima po navedbah strokovnjakov s področja lokalne samouprave pretežno pozitivne učinke. Kot prvi pomurski občini tak proračun prav zdaj vpeljujeta Mestna občina Murska Sobota in Občina Črenšovci.
Župan za, v občini skeptični
Prva bo za participacijo v proračunu za leto 2022 namenila sto tisoč evrov, po besedah župana Aleksandra Jevška morda še kaj več, če bodo predlagani projekti dobri. Če predpostavljamo, da bo proračun v letu 2022 na ravni proračuna iz leta 2021, bo delež, namenjen participativnemu proračunu, znašal dobrih 0,3 odstotka.
Kot so pojasnili v soboški občini, želijo občanom ponuditi možnost, da sami predlagajo projekte, ki bodo prispevali k dvigu kakovosti življenja v mestni občini, projektne predloge pa zbirajo do 30. novembra. Projekt mora biti izveden na občinskih zemljiščih, skladen z zakonodajo in občinskimi akti, namenjen splošni javni uporabi in finančno ovrednoten na od dva do največ 25 tisoč evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Vsak predlog bo z vidika izvedljivosti pregledala pristojna komisija za participativni proračun, ki jo imenuje župan. O predlogih, ki bodo izpolnjevali pogoje izvedljivosti in se bodo izvajali v okviru participativnega proračuna, pa bo izvedeno dodatno posvetovanje z občani in občankami oziroma glasovanje, so nam še pojasnili v soboški občini.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tija in Naja Horvat iz BK Mladost Lendava uspešni v Bolzanu
Zasedli sta 3. mesto v svojih kategorijah
V inštitutu Danes je nov dan so pred lokalnimi volitvami leta 2018 vse županske kandidatke in kandidate povprašali, ali bodo uvedli participativni proračun. »Gre za razmeroma preprost način vplivanja občanov na izboljšanje svojega življenjskega okolja. Za sodelovanje jim ni treba poznati občinskih svetnikov, predsednikov krajevnih skupnosti ali županje, prav tako ne potrebujejo zelo podrobnega znanja o delovanju občine ali proračunu,« v inštitutu navajajo prednosti participativnega proračuna.
Od izvoljenih županov jih je 57 obljubilo, da bodo v svojem mandatu uvedli participativni proračun ali nadaljevali njegovo izvajanje. Trenutno je po podatkih inštituta 35 občin v Sloveniji, ki ga izvajajo ali so napovedale, da ga bodo začele izvajati v kratkem. Participativni proračun je pomemben tudi z vidika povečanja zaupanja občanov v demokratične postopke, občinsko delovanje z njim postane bolj transparentno in dostopno, še dodajajo v inštitutu. Med župani, ki so zagovorniki participativnega proračuna, je tudi Stanislav Rojko, župan Občine Gornja Radgona, a predloga doslej še ni bilo na mizi. Kot pojasnjuje Rojko, je sam sicer pristaš ideje, ampak je v občini zaznati dvome predstavnikov krajevnih skupnosti, saj so do sedaj za vsak proračun maksimalno upoštevali njihove predloge, s participativnim pa bi odločanje prešlo neposredno na občanke in občane.
Za vsako vas pet tisočakov
Medtem ko v soboški občini projektne predloge še zbirajo, so jih v Občini Črenšovci že zbrali. V proračunu za letos so imeli za namen izvedbe participativnega proračuna rezerviranih 10 tisoč evrov, a so ugotovili, da je to premalo, saj občine za ta namen namenijo vsaj 0,5 odstotka vrednosti proračuna. Zato so pripravili pravilnik o postopku izvedbe participativnega proračuna in za izvedbo projekta namenili 30 tisoč evrov, kar je približno 0,8 odstotka proračuna.
Za vsako vas v občini so namenili pet tisoč evrov. Po besedah županje Vere Markoja je bilo prijavljenih zadovoljivo število projektnih predlogov, naloga občinske uprave pa je sedaj, da presodi, ali posamezni predlog prispeva k uresničevanju javnega interesa na območju občine, je skladen z razvojnimi usmeritvami občine, bo izveden na območju občine, še ni uvrščen v proračun in ne ustreza pogojem za nepovratna finančna sredstva, ki bi jih predlagatelji lahko pridobili na razpisih občine, ne predlaga izvedbe in financiranja že obstoječe redne dejavnosti in je realno izvedljiv v proračunskem letu 2022.
Predlagani projekt mora biti finančno ovrednoten na dva do pet tisoč evrov z vključenim davkom. Posebna komisija bo nato dokončno potrdila projektne predloge, ki so primerni za glasovanje. Po potrditvi bodo namreč v občini pripravili glasovanje, potekalo bo od 30. novembra do 3. decembra. Glasovali bodo lahko občani, ki bodo na dan glasovanja dopolnili 15 let, in sicer na občinski spletni strani, na sedežu občine ali po pošti. Rezultate bodo objavili in projekte uvrstili v proračun za leto 2022.
