Prelog novele, ki ga je vlada pred božičem poslala v parlamentarno proceduro in bodo torej poslanci o njem odločali predvidoma v začetku tega leta, med drugim prinaša možnost, da bo voznik tudi ob rdeči luči na semaforju lahko zavil desno, če je smer prosta. Takšno rešitev v tujini poznajo že desetletja.
V noveli so na ministrstvu za infrastrukturo tudi bolj jasno določili, katere kategorije voznikov ne smejo imeti alkohola v organizmu, ko vozijo. Gre za različne kategorije poklicnih voznikov, kandidate za voznike in voznike začetnike. Kot so izpostavili, je bilo v letu 2020 kar 35 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom pod vplivom alkohola.
Na 250 evrov in tri kazenske točke se dviguje globa za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Zvišuje se tudi globa za neupoštevanje posebnih svetlobnih in zvočnih signalov vozil s prednostjo, na primer reševalnih, gasilskih ali policijskih vozil na nujni vožnji, ali njihovo prehitevanje oz. priključitev takemu vozilu. Večino teh glob bi na ministrstvu podvojili, globo za prehitevanje ali priključitev vozilu na nujni vožnji pa bi po predlogu dvignili z 80 na 300 evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Predlog tudi predvideva, da bi zapovedano višino, do katere mora otrok v avtu sedeti v avtosedežu, znižali s 150 na 140 centimetrov oz. 36 kilogramov teže. Do takega predloga so sicer zadržani v nevladnih organizacijah s področja prometne varnosti. Na AMZS so bolj naklonjeni zdaj veljavni rešitvi, ki velja tudi v EU. Skrbi jih, da bodo s tem otroci tudi do dve leti prej prenehali uporabljati otroške avtosedeže, kar vidijo kot zniževanje standarda varnosti otrok v vozilih. Opozorili so, da tudi strokovnjaki nemškega avtomobilskega kluba Adac tako rešitev odsvetujejo kot manj varno za otroke.
Uvaja se obveznost za skrbnike oz. lastnike, da svoje živali ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti za njihovo boljšo vidljivost v cestnem prometu označijo s svetilko ali odsevnim telesom.
Med rešitvami v predlogu novele je tudi nova opredelitev območja skupnega prometnega prostora. Na tem območju bo najvišja dovoljena hitrost vožnje 20 kilometrov na uro, ob določenih pogojih pa tudi 30 kilometrov na uro.
Rešitev, ki jo predlog novele predvideva glede uporabe čelade, je nekoliko drugačna, kot so jo predlagale organizacije s področja prometne varnosti: čelada bo tako obvezna le za mladoletne voznike in potnike na lahkem motornem vozilu, kamor se šteje tudi električni skiro. Kot izpostavljajo na ministrstvu, tudi v tujini ni enotne prakse na tem področju.
Predlog novele naj bi tudi končno uredil pravila uporabe električnih skirojev, a tudi invalidskih vozičkov na motorni pogon, rolk in drugih prevoznih sredstev na električni pogon, v prometu. S temi vozili bo dovoljeno voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Tudi ta vozila bodo morala biti ponoči označena s svetlobnimi telesi spredaj, zadaj in ob straneh. Tovrstna vozila pa bodo v prometu smeli voziti le starejši od 14 let.
Bolj jasno se s predlogom novele zakona o pravilih cestnega prometa ureja tudi odgovornost lastnika vozila za storjeni prekršek v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kdo je bil za volanom vozila v trenutku storitve prometnega prekrška. Uvaja se domneva, da je storilec lastnik vozila oz. pravice do uporabe vozila. Lastnik vozila se tako ne bo več mogel izmakniti kazni na primer za prehitro vožnjo, ki jo je zabeležil stacionarni radar. Predlog spremembe določa še, da se bo lastniku vozila v takem primeru izrekla le predpisana globa, ne pa tudi kazenske točke, ki bi sledile iz storjenega prekrška.
Predlog tudi širi pooblastila občinskih redarjev, ki bi po novem lahko izvajali nadzor tudi na območju skupnega prometnega prostora, nad približevanjem križišču in razvrščanjem pred križiščem, nad pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu ter nad upoštevanjem prepovedi vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju.
Novost, ki jo prinaša predlog novele, pa je tudi ureditev preizkušanja samovozečih oz. avtomatiziranih vozil. Ta med drugim predvideva, da se bo lahko testiranje izvajalo le na za to označenih cestah. Ta vozila bodo morala biti označena s tablico CAV, proizvajalec pa bo moral namero preizkušanja avtomatiziranega vozila vnaprej sporočiti policiji in prometno-informacijskemu centru. Vozilo bo moralo biti ustrezno zavarovano, proizvajalec vozila pa bo moral še eno leto hraniti posnetke vožnje.
S predlogom se znižujejo globe za prehitro vožnjo v naselju. Na ministrstvu to utemeljujejo z dejstvom, da so globe v Sloveniji višje kot drugod v EU. Na AMZS poudarjajo, da višina glob sama po sebi res nima tolikšnega vpliva na slabšo ali boljšo prometno varnost oziroma ravnanje udeležencev v prometu. Poudarjajo pomen zavedanja udeležencev v prometu, da se pravila spoštujejo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili sankcionirani. Slovenija ima po opozorilih AMZS kar nekaj izzivov predvsem na področju nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije, pri izmikanju plačilu glob in drugim sankcijam. Nerazumno je, da prihaja do "odpustkov" tudi za najhujše kršitelje, ki bi jim moralo zaradi storjenih prekrškov že prenehati veljati vozniško dovoljenje.