Letos mineva pet let od sprejetja novele obrtnega zakona v državnem zboru, po kateri članstvo v obrtno-podjetniški zbornici ni bilo več obvezno. Takrat so se kar vrstile črnoglede napovedi predvsem glede obstoja območnih zbornic zaradi upada članstva in s tem povezanih finančnih težav, to pa naj bi prizadelo predvsem obrtne zbornice z majhnim številom članov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Posledice takšne odločitve, za katero zdajšnje vodstvo zbornice in aktivni člani trdijo, da je bila posledica politične odločitve z namenom zmanjšati moč obrtniškega stanovskega združenja kot reprezentativnega sogovornika vlade in zlorabe referendumske volje, so bile z osipom članstva predvsem prvo leto velike, toda nobena od štirih pomurskih območnih obrtno-podjetniških zbornic (OOZ) ni ugasnila. Število članov ne upada, ampak v nekaterih OOZ celo raste, po »očiščenju« nekaterih nesprejemljivih ravnanj vodstva za člane in znižanju prej zelo visoke članarine ter poenotenju v Sloveniji Obrtna zbornica Slovenija (OZS) povečuje svoj vpliv pri uveljavljanju zahtev malega gospodarstva pri vladajočih strukturah, vrača ugled obrtniški stanovski organizaciji in utrjuje članske vrste. Nepošteno pa je, zdaj ugotavljajo člani obrtne zbornice, da imajo potem vsi koristi od tega, kar dosežejo glede položaja malega gospodarstva.
Število članov OOZ in prihodki
Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ)
Člani OOZ, pred letom 2013
Člani OOZ, leto 2018
Prihodki OOZ (v 000 EUR)
Vir: Ajpes
Murska Sobota
792
600
175
Gornja Radgona
470
260
82
Lendava
352
256
73
Ljutomer
384
240
66
Vir: Pomurske OOZ
Od 10 do 27 evrov na mesec
Članarina, ki jo plačujejo člani zbornice, je zdaj enotna in znaša od 1. novembra 2013 za osebo, ki opravlja dejavnost domače in umetnostne obrti, 10 evrov na mesec, za samostojne podjetnike in gospodarske družbe brez zaposlenih 18 ter za samostojne podjetnike in gospodarske družbe z več zaposlenimi 27 evrov na mesec. Član, ki letno članarino poravna v enkratnem znesku do konca februarja, se mu prizna popust v višini mesečne članarine. Območne OOZ dobijo za delovanje 70 odstotkov zbrane članarine, 30 pa je namenjeno delovanju krovne stanovske organizacije, približno tretjino svojih prihodkov, nekatere več in druge manj, pa ustvarjajo še z izvajanjem tržnih dejavnosti. Plačilo storitev za člane, na primer organizacijo izobraževanj ali strokovnih predavanj, je med pomurskimi OOZ različno.
Na pozitivni ničli
OOZ Murska Sobota, ki bo 50-letnico delovanja proslavila septembra letos, je do leta 2013 imela 792 članov, danes pa jih ima skoraj 600. Članstvo prekinjajo obrtniki, ki zapirajo poslovalnice ali se upokojujejo, število novih članov pa se v zadnjem obdobju povečuje. Lanski prihodki zbornice so znašali 175 tisoč evrov, del tega je ustvarila s tržno dejavnostjo, lansko poslovanje pa je končala na pozitivni ničli. OOZ Murska Sobota ima tri redno zaposlene, ki delajo v poslovnih prostorih v lasti zbornice. Drugega premoženja zbornica ni imela niti prej. Predsednik OOZ Murska Sobota je Vlado Mandić, višine nagrade, ki jo po sklepu upravnega odbora prejema za svoje delo, pa ne razkrivajo.
Imajo še počitniško hišico
OOZ Gornja Radgona je imela prej 470 članov, zdaj jih je 260, število pa ne upada. Lanski prihodki so znašali 82 tisoč evrov, približno tretjino teh so ustvarili s tržno dejavnostjo. Lansko poslovno leto so končali z minimalnim presežkom. OOZ Gornja Radgona ima enega redno zaposlenega, mesečna nagrada predsednika Vlada Rojka pa je 240 evrov neto. Premoženje gornjeradgonske OOZ so lastni poslovni prostori ter počitniška hišica v Ankaranu. Drugega premoženja niso imeli niti prej. »Mislim, da smo zdaj v dobri kondiciji,« je glede trdnosti njihove območne zbornice dejal Rojko. Zdajšnjo organiziranost po območnih enotah vidi kot pomembno prednost, saj so tako lahko bližje članom kot na primer Pomurska gospodarska zbornica, ki deluje na območju celotne regije. Ob tem pa je pomembno, pove Rojko, da se predsedniki OOZ srečujejo na regijskih sestankih, kjer se dogovorijo, kakšno stališče bo predstavnik regije zastopal v upravnem odboru OZS. Meni tudi, da bi bilo treba ponovno uvesti obvezno članstvo, saj bi to okrepilo delovanje stanovske organizacije in pomembno prispevalo k prizadevanjem za izboljšanje položaja obrtnikov v državi. Prav tako ni pošteno, pove Rojko, da to, kar uspe doseči OZS, potem koristi vsem, ne samo članom zbornice.
Najmanjši upad števila članov
OOZ Lendava je imela 352 članov, ob uvedbi prostovoljnega članstva pa jo je zapustila le petina vseh ali najmanj v primerjavi z drugimi. V tem obdobju se je precej obrtnikov upokojilo in zaprlo poslovalnice, povprečno pa se vsak mesec na novo včlani obrtnik in pol. Trenutno imajo 256 članov. Lanski prihodki OOZ Lendava so znašali nekaj manj kot 73 tisoč evrov, del tega pa so ustvarili tudi s tržno dejavnostjo, s tem da so vsa izobraževanja, delavnice in druge storitve za člane brezplačni. Lansko poslovno leto so končali z manjšim presežkom. OOZ Lendava je lastnica poslovnih prostorov, kjer deluje, in ima enega redno zaposlenega, mesečne nagrade predsednice Eve Marije Banutai, ki se izplačuje po pravilniku in sklepu upravnega odbora, pa ne razkrivajo.
OOZ Lendava zase ugotavlja, da je močna in uspešna, saj članom ponuja veliko storitev, izobraževanj in delavnic. Več dogodkov letos pripravljajo tudi ob 40-letnici delovanja, jubilej pa bodo proslavili novembra.
Ljutomerska s primanjkljajem
OOZ Ljutomer je imela pred uvedbo prostovoljnega članstva skoraj 400 članov, število se je potem zmanjšalo skoraj za polovico, tako da jih je zdaj blizu 240. OOZ Ljutomer ima enega zaposlenega in je lastnica poslovnih prostorov, kjer deluje, ter gostinskega lokala, ki ga daje v najem. Lanski prihodki so znašali 66 tisoč evrov, poslovno leto pa so končali z manjšim primanjkljajem. Mesečna nagrada predsednika Daniela Zelka je 250 evrov neto.
»Kljub zmanjšanim prihodkom od pobrane članarine v obdobju prostovoljnega članstva smo uspeli ohraniti ljutomersko zbornico stabilno,« je povedal Zelko. Navedel je številne aktivnosti, ki so jih ohranili in jih izvajajo za člane, ter ob 50-letnici delovanja zbornice napovedal, da se bodo v prihodnje še bolj potrudili in prisluhnili potrebam članov.
