Koren je bil že nekaj časa aktivno vpet v delovanje stanovske organizacije obrtnikov in podjetnikov in njeno vlogo razume zelo široko. Pomembni so skrb za članstvo, odprto delovanje v javnosti ter sodelovanje z različnimi deležniki v družbi in tudi prek mej, kar vse vodi k rasti obrtništva in podjetništva, s tem pa tudi do boljšega življenja.
Koren je mnenja, da zdajšnja organiziranost stanovske organizacije omogoča doseganje vsega tega in da je zato povsem v redu. Drobljenje na manjše enote ne bi prineslo nekih pozitivnih učinkov in tudi ni mogoče s finančnega vidika, zaradi morebitnega združevanja na regijski ravni pa bi se izgubljal neposredni in pristni stik s člani, ki močno sloni na medsebojnem poznavanju in zaupanju, s tem pa tudi pripadnosti. "Za dobro zbornično delovanje je zelo pomembno imeti osebo, kot je naša sekretarka Tatjana Koša, ki je tukaj že dvajset let, ki pozna vse člane, ki ji lahko zaupaš in za katero veš, da niti denarno niti drugače ne bo šlo kaj narobe," je povedal Koren.
Stabilno članstvo in utečeno delo zbornice sta dobri izhodišči za vodenje stanovske organizacije tudi v prihodnje. V katero smer jo boste peljali?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob atletskem stadionu še spremljajoči objekt
Nekatere investicije so prenesli v naslednje leto.
Utečene zadeve bodo enako potekale še naprej, večji poudarek pa bomo dali vključevanju v projekte. Gre za sodelovanje pri projektih z občinami, ki nas sofinancirajo, in projektih, ki jih vodijo državne institucije. Obuditi želimo tudi družabna srečanja in izlete. Ravno minuli konec tedna smo bili po osmih letih spet na smučanju na Kopah. Družabno življenje in druženje se morata okrepiti, saj se le tako lahko spoznamo in drug drugemu pomagamo, tudi pri pridobivanju posla.
Zelo pomembno pa se mi zdi tudi to, da obudimo mednarodno sodelovanje, saj že nekaj let nismo bili vključeni v noben čezmejni projekt. Lani smo s trgovinsko in gospodarsko zbornico iz Nagykanizse, ki je veliko močnejša od nas, podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri skupnih projektih, ravno te dni pa so nam sporočili, da bi njihovi predstavniki prihodnji mesec ali v začetku marca prišli v Lendavo. Dogovorili bi se o organizaciji konference v Lendavi, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Hrvaške. Skupaj bi tako preverili možnosti sodelovanja in določili projekte, pri katerih bi lahko sodelovali kot partnerji.
Pri katerih projektih bi vaša območna zbornica želela sodelovati?
Nas najbolj zanima področje izobraževanja zaradi pomanjkanja kadra in z namenom, da Avstrija vendar ne bi bila edina možnost za zaposlitev. Delodajalcem je tudi treba povedati, da ko dobijo mladega delavca, ta ne more na primer pri gostincu samo lupiti krompirja za solato, ampak mu mora biti dana tudi možnost, da pridobi strokovno znanje. In ko je enkrat zaposlen, ga je treba tudi primerno plačati. Tega seveda ni mogoče doseči le s tem, da nekomu to poveš, ampak je treba to zavedanje graditi s spodbujanjem ustvarjalnosti in predstavljanjem uspešnih podjetniških zgodb. Kajti mi potrebujemo ljudi, ki bodo delali pri obrtnikih, in čez čas bomo potrebovali tudi nove obrtnike.
Ena od zadnjih raziskav slovenskega javnega mnenja je pokazala, da uživate obrtniki in mali podjetniki visoko stopnjo zaupanja. Kaj vam to sporoča?
Če nas kdo pohvali, si to štejemo v čast, dviguje pa tudi naš ugled v družbi. Vedeti je treba, da je v Sloveniji in tudi na našem območju od 60 do 70 odstotkov podjetnikov, ki zaposlujejo, kar pomeni, da zagotavljajo velikemu številu delavcev in njihovim družinam socialno varnost.
Moti pa nas, da imajo nekateri še vedno obrtnike za goljufe že samo zato, ker se vozijo z dražjimi avtomobili. Ljudje naj se ne sprašujejo, kakšen avto kdo vozi in kaj vse ima, ampak naj vprašajo drug drugega, ali je zaupano delo dobro opravil, ali je bila storitev kakovostna in tudi pošteno zaračunana.
Na srečo večina naših obrtnikov dela pošteno in jih ljudje spoštujejo, na zbornico pa tudi ne prihajajo pritožbe zoper delo naših članov. Na srečo nam še nobenega člana ni bilo treba izključiti zaradi nespoštovanja norm ali kršenja pravil zborničnega delovanja.
Je v obrtništvu in podjetništvu dovolj ambicioznosti in razvojnega potenciala?
Mislim, da ga je veliko. Pri tem izhajam iz števila prijav na razne razpise nekoč in danes. Veliko več obrtnikov in podjetnikov se zdaj prijavlja na razpise z namenom nakupa osnovnih sredstev ali širitve ter opremljanja obratovalnic z novo tehnologijo. A ko to naredijo, naletijo na problem, pomanjkanje primernega kadra, postopki za zaposlitev delavcev iz drugih držav pa lahko trajajo nekaj mesecev. Na to sami ne moremo vplivati, država pa bi lahko skrajšala te dolge postopke. Če nekdo širi obratovalnico, jo opremlja in če zaposluje, so to pozitivni trendi v podjetništvu. Vanj pa vstopajo tudi mladi s prevzemanjem obrti svojih staršev ali z registracijo novih dejavnosti, kjer se uporabljajo sodobne tehnologije.