V minulih dneh je prva skupina zavarovancev prejela odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s katerim jih ta zavarovalnica obvešča, da so odslej njeni zavarovanci tudi za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Do konca leta bo takšne odločbe prejelo v Pomurju 112 tisoč zavarovancev, v Sloveniji skupno milijon in 700 tisoč. Odločbe o vključitvi v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bodo prejeli vsi, ki so bili pred 3. avgustom stari 18 let in več. Ta dan je namreč začel veljati nov zakon o dolgotrajni oskrbi, uporabljati pa se bo začel postopoma z januarjem 2024.
Odločbe bodo lahko prejeli tudi mlajši od 18 let, če imajo obvezno zdravstveno zavarovanje urejeno na podlagi lastne zaposlitve oziroma samostojne dejavnosti. Pogoj za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je namreč sklenjeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Odločbe bodo zavarovanci prejeli kot navadno poštno pošiljko, odposlane bodo vse z enega mesta, torej centralno. Vsem tistim, ki so napolnili 18 let po 3. avgustu in so s tem postali zavarovanci za pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, bodo odločbe o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo januarja prihodnje leto poslale regijske enote ZZZS.
Vsi jih ne bodo dobili
Ob množičnem prejemanju odločb pa je treba poudariti, da vsi odrasli prebivalci Slovenije odločbe vendarle ne bodo dobili. V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne bodo vključeni tisti, ki so zaradi zaposlitve v tujini osnovno zdravstveno zavarovani pri tuji zavarovalnici oziroma nosilcu zdravstvenega zavarovanja, prav tako odločbe ne bodo dobili družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani kot družinski člani osebe, ki dela v tujini. V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne bodo vključeni tudi tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji. Prav tako odločb ZZZS o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne bodo prejele tiste osebe, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Kaj se bo zgodilo, če odločba zaradi kakršnih koli razlogov ne bo izročena naslovniku? Pošta jih bo vrnila območnim enotam in izpostavam ZZZS po lokalnem ključu, torej v Pomurju sedežu območne enote ZZZS v Murski Soboti oziroma njenim izpostavam v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Tu bodo preverili, zakaj pošiljka ni bila izročena. Vse pozneje izdane odločbe o vključenosti v zavarovanje bodo zavarovancem pošiljale regijsko pristojne enote ZZZS. Te pa bodo odposlane s priporočeno pošto s povratnico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Možnosti, da kdo, ki je upravičen do novega zavarovanja, odločbe ne dobi, so zelo majhne. Evidence zavarovancev, vključenih v osnovno zdravstveno zavarovanje, so točne, prav tako so podatki o prebivališču povezani s centralnim registrom prebivalstva in se dnevno osvežujejo.
Dajali bodo odgovore
Uslužbenci na ZZZS bodo na vprašanja, povezana z namenom in vsebino odločbe, ljudem odgovarjali po telefonu vse delovne dni v tednu v dopoldanskem času na številki 01/30 77 605. Podrobne informacije v zvezi z novo obliko obveznega zdravstvenega zavarovanja so objavljene tudi na spletni strani ZZZS.
Vse informacije, povezane s pravicami, ki jih bo zavarovancem prineslo to novo zavarovanje, pa bodo dajali na ministrstvu za solidarno prihodnost oziroma bo mogoče v zvezi s tem poklicati posebno številko kontaktnega centra za dolgotrajno oskrbo 080 9810. Ko pa bodo pri centrih za socialno delo prihodnje leto vzpostavljene tako imenovane vstopne točke, bo mogoče o pravicah o dolgotrajni oskrbi povprašati tudi tam.
Prve pravice iz sklopa tistih, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, bo mogoče pridobiti že januarja 2024, zato bo konec tega leta ZZZS zagotovil centrom za socialno delo dostop do podatkov o zavarovancih za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Kdo je lahko družinski oskrbovalec
Od sklopa pravic, ki jih prinaša zakon, se bo najprej uveljavila pravica do oskrbovalca družinskega člana. Zdajšnji upravičenci do družinskega pomočnika bodo pred koncem leta 2023 prejeli obvestilo o spremembi zakonodaje in obrazec soglasja za prevedbo iz družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana. Vsi tisti, ki bodo soglašali s tem, bodo od pristojnega centra za socialno delo prejeli odločbo. Če bo upravičenec do družinskega pomočnika izjavil, da ne želi oskrbovalca družinskega člana, mu bo pravica do družinskega pomočnika ukinjena.
Nove vloge za oskrbovalca družinskega člana bodo sprejemali centri za socialno delo. Vloga upravičenca in vloga kandidata za oskrbovalca družinskega člana se bosta vlagali hkrati, torej tako kot do sedaj pri uveljavljanju pravice do družinskega pomočnika. Pristojni center za socialno delo bo preveril, ali prosilec izpolnjuje pogoje zavarovanja, si pridobil mnenje invalidske komisije o upravičenosti do oskrbovalca družinskega člana ter preveril ustreznost kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Če vlagatelj priloži odločbo, da je bil upravičen do družinskega pomočnika starša po predpisih o starševskem varstvu do 18. leta, mnenja invalidske komisije ne bo treba pridobiti.
Kdo je lahko družinski oskrbovalec? To je lahko družinski član, ki zagotavlja oskrbo osebi, ki je do te pomoči upravičena in s katero živi na istem naslovu. Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati to nalogo, zapustiti trg dela oziroma zaposlitev. Plačilo bo namreč prejemal kot družinski oskrbovalec. Delno plačilo za izgubljeni dohodek znaša 1,2-kratnik minimalne plače, če skrbi za enega upravičenca, oziroma 1,8-kratnik minimalne plače, če doma skrbi za dva. Ob plačilu bo imel zagotovljeno še socialno zavarovanje ter pravico do 21 dni odsotnosti oziroma dopusta. Uporabnik, ki bo imel družinskega oskrbovalca, bo lahko še naprej koristil storitve pomoči na domu, prav tako plačljive storitve socialnega servisa.
Pravice stanovalcev v domovih
Velika pričakovanja glede pravic, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, so povezana tudi z bivanjem v domovih za starejše oziroma z znižanjem stroškov oskrbe. Stanovalci oziroma njihovi svojci lahko pričakujejo, da bodo čez dobro leto plačevali samo strošek nastanitve v domu, medtem ko bodo vse druge socialnovarstvene storitve plačane iz solidarnostne blagajne. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo začela veljati tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestil zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo.
Obvezni prispevek od leta 2025
Čeprav je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac na nedavni tiskovni konferenci poudaril, da odločba ZZZS, ki jo bodo v teh dneh prejeli državljani, od njih ničesar ne zahteva ter da to ni ne položnica ne pogodba, je vsem jasno, da zavarovanje za dolgotrajno oskrbo zaradi vseh novih pravic ne bo zastonj. V času sprejemanja zakona je bilo veliko govora tudi o tem, kako se bodo zbirala finančna sredstva.
Zdaj je že jasno, da naj bi državni proračun letno prispeval do 190 milijonov evrov, od 1. julija 2025 pa se bo denar zbiral tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. V višini enega odstotka bruto plače ga bodo plačevali delodajalci in delojemalci, prav tako upokojenci, in sicer odstotek od neto pokojnine. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom zbrali na leto 620 milijonov evrov.
Kje dobiti informacije?
- Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) vse delovne dni v tednu v dopoldanskem času na številki 01/30 77 605.
- Na spletni strani ZZZS.
- Na ministrstvu za solidarno prihodnost oziroma na posebni številki kontaktnega centra za dolgotrajno oskrbo 080 9810.
- Na vstopnih točkah centrov za socialno delo.