V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so nedavno predstavili 26. zvezek iz zbirke Med Rabo in Muro, ki jo izdaja Društvo za humanistična vprašanja Argo, pri tem pa sodeluje tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Kot je znano, knjigo iz zbirke vsako leto ob božično-novoletnih praznikih zastonj prejmejo bralci časopisa Porabje, Porabskega koledarja, dobijo jo tudi porabske vzgojno-izobraževalne ustanove, napisane pa so v knjižni slovenščini in v porabskem narečju.
Tokrat je v zbirki izšel roman Štefana Kardoša Stric Geza pripoveduje/Geza bači pripovejda. Knjiga je nekakšno nadaljevanje odmevnega romana Stric Geza gre v Zaturce/Geza bači de v Zaturce iz leta 2018, po katerem je bil posnet tudi dokumentarni film. Pričujoča knjiga ima dva avtorja, poleg Kardoša je to Geza Bačič – stric Geza. Osrednjo pripovedno os sestavljajo zgodbe, pripovedi strica Geze, pisatelj Kardoš pa ima v knjigi vlogo zapisovalca teh zgodb. Posluša Gezo, opazuje njegovo gestikulacijo med pripovedovanjem, opisuje okoliščine njunega snemanja in zapisovanja, kdaj pa kdaj mu tudi sugerira kakšno temo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Geza Bačič je ljubiteljski zgodovinar, ki se posveča preučevanju predvsem vojaške zgodovine in dogodkov v Prekmurju v preteklosti ter usode prekmurskih vojakov na bojiščih zlasti v času prve svetovne vojne. Na to temo je objavil več strokovnih člankov, med drugim je sodeloval pri razstavi Pomurskega muzeja Prišo je glas, in to njegovo znanje, preučevanje je tudi podlaga za pripovedi. Pri raziskovanju uporablja zanimiv pristop – študij virov in literature združuje s pripovedmi ljudi, ki so v teh dogodkih sodelovali. Na podlagi tega pristopa so nastale zgodbe, po katerih je zaslovel kot lik strica Geze, te zgodbe pa so tudi glavna vsebina pričujoče knjige.
V ospredju kljub drugačnemu vtisu ni orožje
Osrednje prizorišče Gezovih zgodb so Križevci in sosednji kraji na Goričkem. Knjiga govori o štirih generacijah – v prvi svetovni vojni se je boril Bačičev ded, naslednja generacija je njegov oče, pripoved se konča s koncem druge svetovne vojne, potem sledi skok v Titovo Jugoslavijo, ko je Bačič služil vojsko, četrta generacija pa je pripovedovalec, ki pripoveduje s perspektive današnjega časa. Pripovedi prednikov, njihova stališča in nauki so na neki način oblikovali tudi Gezove življenjske nazore in vrednote. V tem pogledu so njegove zgodbe tudi presek preteklega in polpreteklega življenja na Goričkem, takratnih socialnih in družbenih razmer.
Kljub temu da je po prvem vtisu v knjigi veliko orožja in pesti, je v njej še nekaj drugega. Kot je na predstavitvi povedal Franci Just, urednik knjižne zbirke in avtor spremne besede romana, se v njem izrisuje še ena druga, pomembnejša značilnost, to je etična drža pripovedovalca. Ključen simbol tako ni puška, ampak kruh, ki ga je treba deliti. Ko stric Geza na primer pripoveduje o svoji vojaščini, govori o tem, kako je bilo v vojski pomembno deliti vsebino paketov, ki so jih dobivali od doma. Vrednote, za katere si stric Geza v tej knjigi prizadeva, so poštenost, solidarnost, občutek za skupnost, ob tem pa jasno pove, da teh vrednot v sodobnem svetu ne vidi več.
Stric Geza v knjigi sicer ne pripoveduje samo o svojih prednikih, ampak tudi o številnih križevskih posebnežih. Glavni namen knjige je, da ostanejo zapisane zgodbe, ki govorijo o nekih preteklih časih, o socialni zgodovini ljudstva v Križevcih in okolici, ki ni vedno v popolnem soglasju z uradno zgodovino in nam daje neke drugačne, nove informacije o teh časih.
Knjiga je posebna tudi v jezikovnem pogledu, ker gre za dvakratni prevod. Izvirnik je napisan v prekmurščini, za kar se je Kardoš zavestno odločil, kasneje pa besedilo prestavil v knjižno slovenščino, za porabski prevod pa je poskrbel Dušan Mukič. Kot je povedal na predstavitvi v soboški knjižnici, je bil največji izziv prevajanje vojaškega besedja in izrazov za orožje, zato je knjigi dodan tudi slovarček 87 besed. Na dogodku smo lahko prisluhnili tudi nekaj odlomkom, ki sta jih interpretirali Simona Cizar in Vesna Radovanovič.
