Nataša Juhnov

Svetniki Občine Kobilje so sprejeli pomemben občinski akt, odlok o občinskem prostorskem načrtu (OPN). Osnutek OPN je bil pripravljen že decembra 2008 na podlagi 26 pobud za spremembo namenske rabe, je spomnila Alenka Šumak, direktorica podjetja Zeu iz Murske Sobote, ki je vodilo postopek.

»V imenu občine je ministrstvo za okolje in prostor, danes za naravne vire in prostor, prosilo okrog 30 nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture za mnenja. Na podlagi njihovih mnenj je bila izdana odločba, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, zato je bil pripravljen dopolnjen osnutek OPN,« je pojasnila.

Občina Kobilje

Prva javna razgrnitev OPN je bila šele med 16. majem in 16. junijem 2011, ko je bila izvedena tudi javna razprava. Občinski svet je sprejel stališča do pripomb, ki jih je vložila javnost, takrat pa je bil pripravljen tudi predlog OPN. V prvi fazi je pridobil pretežno negativna mnenja nosilcev urejanja prostora, prav tako je bilo treba opraviti hidrološko-hidravlično študijo.

»Ta je bila potrjena šele septembra 2019, v vmesnem času je občina usklajevala predloge tudi z nosilci urejanja prostora. Po analizi mnenj, ki jih je občina prejela na predlog OPN, je bilo ugotovljeno, da ključni nosilci urejanja prostora še vedno niso dali pozitivnega mnenja. V postopek celovite presoje vplivov na okolje je bilo vključenih še več nosilcev, pred izdajo končnih mnenj je bilo vključeno tudi usklajevanje,« je nadaljevala direktorica podjetja Zeu.

Občina Kobilje

Letos aprila 

Zadnje pozitivno mnenje v tej skoraj dve desetletji dolgi sagi izdelave in sprejemanja OPN je prišlo šele aprila letos, ko je tudi sektor za celovito presojo vplivov na okolje izdal odločbo, da je OPN sprejemljiv. »To je bilo zadnje dejanje in hkrati podlaga za sprejetje tega pomembnega akta v občinskem svetu.« Ker se je akt pripravljal toliko let in ker se je vmes spremenila tudi zakonodaja, vse pobude niso bile vključene v OPN, zato so se pristojni odločili opraviti še eno javno razgrnitev.

Kot je pojasnila Šumakova, se je z OPN za 18 hektarjev zmanjšala površina kmetijskih zemljišč, za 6,4 hektarja je več stavbnih zemljišč, ki so namenjena tako gradnji objektov kot gradnji prometne infrastrukture, približno 1,7 hektarja obstoječih stavbnih zemljišč pa se je povrnilo v kmetijska ali gozdna zemljišča.

»Gre za resnično dolgoletni projekt vseh županov Kobilja in občinskih svetnikov, ki je zahteval nemalo časa in usklajevanj. Ker smo ena izmed zadnjih občin v Sloveniji, ki tega akta še ni imela, nam je lahko vsem v ponos, da smo ga končno sprejeli,« pa je ob tem povedal župan Darko Horvat.

Osebni arhiv

Svetniki so poleg tega sprejeli še tehnično posodobitev akta.