S projektom Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri, skrajšano Natura Mura, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, želijo omiliti oziroma odpraviti posledice večletne degradacije okolja reke, kar je vidno v izsuševanju in propadanju mokrotnih habitatov ob njej. Obenem želijo spet vzpostaviti naravne rečne procese. Aktivnosti bodo na območjih Nature 2000 in Biosfernega območja Mura potekale vse do konca novembra 2023, do takrat namreč traja projekt, in bodo zajele vodarstvo, gozdarstvo in interpretacijo narave, nadaljujejo in nadgrajujejo pa tiste, ki so bile izvedene ob preteklih revitalizacijah območja Mure.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Kolumna) Kdo želi živeti večno?
Verjamem, da se dolgoživi svetopisemski očaki niso podvrgli nobenemu tretmaju, razen zaupanju.
Projekt je del operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020, poleg vodilnega partnerja pri njem sodelujejo še Direkcija za vode, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana, Zavod za gozdove Slovenije in Razvojni center Murska Sobota.
Projekt je vreden okoli 4,5 milijona evrov
Vrednost projekta, ki je prinesel osem novih delovnih mest, je okoli 4,5 milijona evrov, 80 odstotkov financira kohezijski sklad Evropske unije, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.
Aleksander Koren, vodja projekta in naravovarstveni svetnik iz mariborske enote Zavoda za varstvo narave, je dejal, da projekt zajema okoli 150 kvadratnih kilometrov veliko območje vzdolž reke. To je po njegovih besedah tudi daleč najbogatejše tovrstno območje v Sloveniji, saj ima 66 kvalifikacijskih vrst in devet kvalifikacijskih habitatnih tipov. »Ključni izziv so spremenjene hidromorfološke razmere, ki so posledica posegov naših prednikov v večji del toka reke. V svoji želji po izboljšanju življenja si niso predstavljali, da bodo dejanja prinesla tudi dolgoročne negativne posledice, kot sta poglabljanje rečnega dna in nezmožnost ustvarjanja novih rokavov,« pove. Kot grožnjo navede še intenzifikacijo in opuščanje kmetovanja, slabo stanje gozdov ter vdor tujerodnih invazivnih vrst, ki so ponekod uničile cele sestoje poplavnih gozdov.
Sto tisoč novih dreves
Natura Mura obravnava tri ciljne kvalifikacijske habitatne tipe – nižinske ekstenzivno gojene travnike, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter obrečne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove – in dvanajst kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst. To so kačji potočnik, dristavični spreletavec, panonski in veliki pupek, hribski in nižinski urh, ovratniški plavač, škrlatni kukuj, bober, vidra, močvirski krešič in srednji detel.
Aktivnosti zajemajo pet sklopov. Pri obnovi rečne dinamike in vodnih habitatov se bosta obnovili mrtvici Zaton in Podkova, v Dokležovju, Lukačevi strugi, Besnici, Srednji Bistrici in Alter grabi bodo obnovili rečne rokave, vzpostavila se bo mreža 20 mlak v gozdnem prostoru, na Petanjcih, Moti, v Konjišču in Dokležovju pa bodo izvajali ukrepe za kontrolirano širitev struge Mure.
Načrtovana je tudi obnova poplavnih gozdov. Kot je na predstavitvi dejal Štefan Kovač iz murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove, bodo gozdarji skušali izboljšati stanje poplavnih gozdov na območju 32 hektarjev. Posekali bodo invazivne tujerodne vrste, namesto njih pa bodo zasadili hrast dob, gaber, divjo češnjo in druge.
Med drugim bodo spremenili tudi topolove nasade, kajti po besedah Kovača se je od 60. let intenzivno gospodarilo s kloni evroameriških topolov. »Gre za križance različnih vrst topolov, tudi črnega, ki je v tem prostoru avtohton. Obstaja strokovno mnenje, da lahko evroameriški topoli genetsko ogrožajo črni topol, zato je cilj, da se ti kloni umikajo iz rečnih gozdov in jih nadomestimo z avtohtonim črnim topolom in pripadajočo belo vrbo,« razloži. Poskusno bodo izvedli naravno pomlajevanje gozdov s pomočjo gozdne paše parkljaste živine. Daniel Zorko iz Slovenskih državnih gozdov pri tem doda, da so območja že izbrali, okrog njih bo postavljena železobetonska oziroma tako imenovana Q mreža, ki se bo lahko prestavljala, pozneje pa bo primerna tudi za zaščito pred divjadjo. Pove še, da bosta obe organizaciji, povezani z gozdovi, v projektu zasadili okoli sto tisoč sadik dreves, ki jih bodo skupaj z drevesničarji tudi sami vzgojili. Obnovljen bo tudi poplavni gozd na območju posušenega jelševega sestoja na območju Banute.
Učne poti in informacijski centri
Velikopolanska občina bo na območju Polanskega loga med drugim obnovila sedem hektarjev zaraščenih travnikov in tudi po končanem projektu zagotovila njihovo trajno rabo. Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode, pa je navedel, da si bo njihova institucija prizadevala izboljšati stanje habitatnih tipov, zagotoviti dobro ekološko stanje voda, izboljšati pa želijo tudi poplavno varnost.
Natura Mura bo prinesla tudi postavitev treh informacijskih centrov – v Veržeju, Veliki Polani in Sladkem Vrhu, vzpostavljene bodo štiri učne poti, v Benici, Razkrižju, Krogu, Črncih in na Otoku ljubezni v Ižakovcih pa bodo interpretacijski poligoni, ki bodo pomagali razumeti pomen biotske raznovrstnosti in naravne dediščine.