Otroci bodo lahko razvijali materni jezik

V prestolnici avstrijske Štajerske, Gradcu, bo jeseni v enem od vrtcev zaživela dvojezična, slovensko-nemška skupina. Kot nam je povedala Karin Farkas, vodja jaslic in novoustanovljenega vrtca GiP Grabenstraße v Gradcu, je idejo o ustanovitvi dvojezične skupine dobil projektni vodja vrtca Bernhard Seidler. »Bila sem navdušena, zato smo se s partnerji lotili razvijanja ideje, vključili smo tudi strokovnjake in ustvarili koncept. Zelo sem vesela, da je dvojezična skupina sprožila tolikšno zanimanje in navdušenje.« Povpraševanje po skupini v vrtcu, kjer bi govorili slovensko, se je pojavilo že v preteklosti, pove Farkasova, zato je kulturno združenje Društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša že leta 2017 na pobudo slovenskih mam iz avstrijske Koroške začelo izvajati delavnico slovenščina za najmlajše. Ta poteka enkrat tedensko uro in pol v prostorih društva Slovenci v Gradcu. Ta pobuda je bila prvi korak k zadovoljevanju povpraševanja po dvojezičnem vrtcu, ki ga bodo torej odprli letošnjo jesen. Na avstrijskem Štajerskem po statističnih podatkih iz leta 2018 živi 5494 ljudi s slovenskim državljanstvom, vendar bodo dvojezično skupino vrtca lahko obiskovali le otroci iz družin, katerih stalni naslov bivanja je v Gradcu; takih je po statističnih podatkih 2042 ljudi. Kot je še povedala Karin Farkas, je njihov dolgoročni cilj dati otrokom, ki že poznajo jezik, možnost, da še naprej razvijajo svoj materni oziroma drugi jezik, in otrokom, ki še niso imeli stika s slovenščino, ponuditi širitev jezikovne mreže. »To v najboljšem primeru pomeni, da se bodo otroci v prihodnosti lažje spopadali z učenjem tujih jezikov. V vrtcu bomo delali po pedagoškem konceptu OPOL (one person one language oziroma ena oseba – en jezik). Pedagoški delavec ves čas govori slovensko, preostalo osebje pa govori nemško, zato imajo vsi otroci možnost izbire, v katerem jeziku želijo komunicirati. Z izvajanjem koncepta se lahko vsa izobraževalna področja izvajajo v obeh jezikih, tako da imajo vsi udeleženi otroci koristi od njega,« še pove Farkasova. Slovenščina je priznan jezik etnične skupine Slovencev na Štajerskem in Koroškem, jezik in kulturo pa je treba spodbujati tudi zunaj domorodnih območij, meni. Slovenščina je v šolah na avstrijskem Štajerskem ponujena le kot izbirni predmet, možnosti dvojezične izobrazbe, kot je na Koroškem, pa na Štajerskem še vedno ni. Izobraževalne ustanove in združenja ponujajo slovenske tečaje, ki so sicer dobro sprejeti, slovenščina kot jezik sosedov ali prednikov pa zanima tudi Avstrijce na Štajerskem.