Koncept projekta pametnih vasi, ki je evropska iniciativa, temelji na želji po sodelovanju in razvoju z uporabo in vključevanjem najnovejših tehnologij in konceptov. Kot je poudaril poslanec Bogovič, bo Slovenija kmalu postala vodilna evropska država pri povečevanju kakovosti življenja na podeželju, tudi zato pa je Evropski parlament za naslednje finančno obdobje, ki se bo začelo po letu 2021, že odobril prva sredstva za pilotne projekte in ukrepe. "Na podeželju so številni problemi, vendar pa je življenje na vasi tisto, ki omogoča zdravo življenjsko okolje," je še poudaril poslanec in izpostavil nekaj ključnih problemov, s katerimi se podeželje sooča. Mednje spadajo praznjenje podeželja, saj smo v vse večjem primežu centralizacije in urbanizacije, slabša je tudi infrastruktura, primanjkuje delovnih mest, zato je pomembno, da so mala in srednje velika podjetja aktivna na podeželju, hkrati pa je otežena mobilnost ljudi s podeželja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Rešitve, kot jih vidi Bogovič, so sicer v tem, da bi morali zainteresirati mlade, da ostanejo na podeželju, izkoristiti bi morali prednosti digitalizacije, pri čemer ima v mislih predvsem vzpostavitev širokopasovnih omrežij, ter v ospredje postaviti posameznika, kjer pa morajo priti v ospredje predvsem socialne inovacije. Kot je še dodal, so za ohranitev in razvoj podeželja pomembne številne dejavnosti, ki mu bodo dale dodatne prednosti, mednje pa spadajo kmetijstvo, mobilnost, turizem, energetika, dolgotrajna oskrba starejših ter tako imenovano e-zdravje, kjer je ponovno prisotna digitalizacija.
Franc Bogovič, ki s tovrstnimi omizji obiskuje različne kraje po Sloveniji, je poudaril, da je pomembno, da se na lokalnem nivoju pripravljajo projekti, načrti in ukrepi, ki bodo ustrezno podprti, še bolj pomembno pri tem pa je, da se povežejo ključni akterji s podeželja. Tudi zato je na omizje povabil različne goste, ki so predstavili primere dobrih praks iz lokalnega okolja in tako prisotnim pojasnili, kaj pametnega se na podeželju že uresničuje in kakšne so možne rešitve ter priložnosti za nadaljnji razvoj podeželja.
O tem, kakšne so izkušnje ob predaji kmetije mladim, je spregovoril Franc Küčan, predsednik sveta Območne enote Murska Sobota, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije (OE KGZS), o konceptu razvoja pametnih vasi v Pomurju s poudarkom na preciznem kmetovanju je spregovoril dr. Stanko Kapun iz OE KGZS Murska Sobota, Igor Paldauf, ki je inovativni mladi kmet 2019, je spregovoril o povezovanju in sodelovanju, Marko Zevnik iz Zavoda Sopotniki pa je predstavil prostovoljne prevoze starostnikov na podeželju.
Več o dogodku pa v prihodnji številki Vestnika.
