Skupina Panvita velja za največjo verigo podjetij v slovenski živilskopredelovalni industriji, največjega slovenskega obdelovalca kmetijskih površin in največjega proizvajalca hrane pri nas. Skupina pogodbeno sodeluje z okoli dva tisoč kooperanti in zajema poljedelsko, vinogradniško, živinorejsko in zelenjadarsko panogo. V luči številnih izzivov, s katerimi se srečujejo agroživilska podjetja, od podnebnih sprememb, geopolitičnih nihanj, sprememb dobavnih verig, cen energentov in surovin, naraščajočih stroškov dela in pomanjkanja kadra do produktivnosti agroživilstva, koncentracije trgovine in potrošniških trendov, smo se pogovarjali z Brankom Viragom. Je član uprave, ki je skupini zvest že skoraj štiri desetletja, in hkrati vodja kmetijstva ter direktor hčerinske družbe Panvita Kmetijstvo.
Razmere na trgu repromateriala so se umirile, je pa prišlo do zvišanja drugih stroškov, poleg tega so trg žit zaznamovale nizke odkupne cene in slaba letina. Kako uspešno je bilo za Panvito leto 2023 in kakšna so vaša pričakovanja v tem letu?
»Leto 2023 je bilo za Skupino Panvita podpovprečno. Kljub temu da so bili pridelki povprečni, so cene surovin oziroma naših pridelkov drastično padle. Svoje so naredile tudi podnebne spremembe – pozeba, toča, veter in poplave, ki so nas prizadele v avgustu. Na splošno je leto 2023 treba čim prej pozabiti. Za leto 2024 so napovedi zelo različne – razmere na trgu so slabe in niso v prid kmetijcem, a hkrati opažamo obetavno pomlad. Trenutno proizvodnja kaže pozitivne napovedi, vendar je vprašanje, ali se bomo izognili suši, vse je še odprto ... Predvsem nas skrbijo nizke cene, na katere vplivajo borzne napovedi in geopolitične napetosti – od Bližnjega vzhoda do nadaljevanja vojne v Ukrajini.«
Glede na aktualne kmetijske proteste, ki so v zadnjem obdobju pogosti po celotni Evropi, vključno s Slovenijo, kakšno je stališče Panvite do zahtev kmetov?
»Menimo, da so protesti deloma upravičeni, saj so pričakovanja Evropske unije glede zelenega prehoda, trajnosti ... prevelika in prehitra. Sama kmetijska proizvodnja še ni prilagojena v tej meri, da bi to lahko zaživelo v tako kratkem obdobju, kot želi bruseljska administracija. V naravi to ne gre tako hitro, treba se je počasi prilagoditi, s postopnimi koraki.«
Kako se Panvita odziva na okoljske zahteve, ki postajajo vse strožje, in kakšno vlogo vidite za kmetijsko politiko v iskanju ravnovesja med kmetijsko proizvodnjo in varovanjem narave?
»Najti je treba način, ki bo ustrezal tako kmetijski proizvodnji kot tudi varovanju narave. Prav je, da se z obeh strani najde prilagoditev – za proizvodnjo, da se prilagodi na način, ki bo okolju prijazen, da pa je tudi varovanje narave spoštljivo do proizvodnje, da se dovoli proizvodnja, ki ne dela škode okolju in naravi.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pridelovalce žit že zdaj boli glava. Pšenica in ječmen prehitro klasita
Kmete skrbijo še odkupne cene.
Težnja po povečanju namakalnih površin je vsakoletna stalnica. Koliko površin namakate pri Panviti in kakšne imate načrte? Počasi se premika tudi obsežen projekt namakanja iz reke Mure, ki pa pri nekaterih vzbuja nekaj pomislekov.
»V Panviti namakamo okoli 830 hektarjev zemlje, kolikor imamo zgrajenih namakalnih sistemov, in ugotavljamo, da že 10. sezono to prinaša zelo dobre rezultate. Za nadaljnjih 100 hektarjev imamo že dovoljenja in odločbo kmetijskega ministrstva, za 300 hektarjev pa smo v fazi pridobivanja dokumentacije. V prekmurskem prostoru je namakanje nujno, če želimo še naprej imeti poljedelsko proizvodnjo. Ravno s projektom namakanja iz reke Mure bi lahko dosegli, da se več vode zadrži v pomurskem prostoru, pridobili bi več vodnega potenciala v zaledju reke Mure, iz katerega bi se lahko namakalo, obenem pa bi s tem upočasnili tok reke, gladina bi se dvignila, podtalnica bi se dvignila in tako bi imeli manj suš. To bi pomenilo tudi doprinos k okolju, kajti če bi se oživile suhe stare struge, bi se okrepila tudi biotska raznovrstnost ter druge dejavnosti, kot so ribolov, lovstvo ...«
Kakšne so napovedi glede trenda cen hrane v trgovinah, ki so se v zadnjih letih opazno zvišale?
»Prepričani smo, da je bila hrana v zadnjih letih pred krizo prepoceni glede na druge dele Evrope. Podražitev je bila nujna, rasli so namreč tudi stroški dela in energije. Trenutno so se podražitve umirile, ampak menimo, da je celoten proces negotovosti v zadnjih letih zmanjšal ozaveščenost potrošnikov o kakovostni, varni in sledljivi hrani, saj je potrošnik gledal le na ceno.«
Vladni odgovor je bil spremljanje košarice živil, a učinkovitost ukrepa je bila pod velikim vprašajem. Kako ga ocenjujete vi? Sedaj se izvaja tudi analiza spremljanja cen v prehranski verigi, ki naj bi dala odgovor, kje prihaja do neupravičenih dobičkov in oderuških marž.
»Košarica živil je bila razvrednotenje kakovosti hrane, saj je bila na prvem mestu izključno cena. Na to je živilska industrija opozarjala ves čas. Živilska industrija za zdaj še ni dobila komentarja administracije, ki izvaja analizo spremljanja cen v prehranski verigi, zato tega dela še ne moremo komentirati.«
Kmetje so v pričakovanju naslednjih potez sklada kmetijskih zemljišč glede »razdelitve« površin, ki jih je imelo v zakupu KG Lendava. Med drugim zahtevajo, da bi imel pri zakupu prednost kmet kot fizična oseba pred kmetijskim podjetjem. V Panviti se verjetno s temi težnjami kmetov ne strinjate?
»Vsi subjekti, tako fizične kot pravne osebe, smo dolžni spoštovati zakonodajo, ki je trenutno veljavna, in verjamem, da bo to upošteval tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sicer pa mi menimo, da morajo biti subjekti tako pri svoji dejavnosti oziroma v svojem delovanju kot tudi pri pridobivanju resursov izenačeni.«
Eden najbogatejših Slovencev bo v Žitkovcih gojil zelenjavo. Kmetijstvo očitno postaja zanimiva investicijska priložnost za podjetnike iz drugih dejavnosti. Tudi pri Panviti ste investirali v rastlinjake in snujete še več tovrstnih investicij.
»Drži, mi smo pred dvema letoma začeli projekt rastlinjaka za dva hektarja jagod, ki dobro uspevajo. Trenutno že pobiramo jagode, je pa res, da je delovanje in opravljanje dela v teh steklenjakih izjemno zahtevno, zato se moraš tega lotiti zelo profesionalno, ker je predrago, da bi samo eksperimentirali.«
Kako trenutne geopolitične napetosti in gospodarske spremembe vplivajo na prihodnost slovenskega kmetijstva?
»Slovenski trg je majhen in zato izjemno ranljiv na vseh področjih. Vsaka sprememba, vsako tveganje – bodisi zaradi geopolitičnih napetosti, zaradi dviga cen nafte ali vdora ukrajinske pšenice na naš trg – za naš majhen trg pomeni napetost in se hitro porušijo ravnovesja. Prihodnost kmetijstva prinaša številna tveganja in moramo se potruditi, če želimo biti v tem okolju uspešni, kar pa seveda je želja in tudi cilj Panvite.«
Na področju žit je stanje skrb vzbujajoče, verjetno pa ni ravno rožnato tudi na področju prašičereje in proizvodnje mesa na splošno?
»Področje prašičereje je v slovenskem prostoru precej na udaru, predvsem zaradi majhnosti slovenskega trga, ki ga vsaka malenkost količin iz uvoza poruši in tako dolgoročno prašičereja ekonomsko ni zanimiva predvsem za majhne kmetije, pa tudi pri velikih kmetijskih gospodarstvih je trenutno vse bolj navzoč preplah ali strah zaradi afriške prašičje kuge, ki je že v neposredni bližini oz. pri vseh sosednjih državah razen Avstrije. Zato je potem tudi trg mesa in mesnih izdelkov podvržen pestrosti blagovnih znamk in porekla, saj tudi določeni ukrepi države, kot je bila košarica, za potrošnika spodbujajo le cenovno komponento pred kakovostjo.«
Kje vseeno vidite priložnosti za slovensko kmetijstvo?
»Kot sem omenil, je slovenski trg zaradi svoje majhnosti zelo občutljiv in ranljiv, zaradi tega menimo, da se mora država strateško odločati v prid prehranske varnosti na vseh področjih, kjer imamo za to resurse, in s tem povečati lastno samooskrbo. Sami vidimo, da ima področje zelenjave največji potencial za slovensko kmetijstvo tako v individualni kot tudi v vertikalno integrirani obliki. S tem mislimo na možnost manjših pridelovalcev, ki lahko z dodano vrednostjo pridobijo vrednost in učinkovitost svoje proizvodnje. Prav tako lahko večji povezani proizvajalci za državo in slovenskega potrošnika zagotavljajo prehransko varnost, kar se je kot uspešno pokazalo že v času korone ter energetske in ukrajinske krize.«
Kako gledate na gensko spremenjene organizme?
»Vsak razvoj, tako v semenarstvu kot tudi v živinoreji, je podvržen strogi selekciji oziroma delnim spremembam v genskem zapisu. Vprašanje je samo časovna komponenta ali način vnosa izboljšanih lastnosti novega osebka. Menimo, da je to za razvoj in napredek kmetijstva nujno, vendar mora biti narejeno strokovno in razumsko, da ne posegamo preveč v same procese, ki se odvijajo v naravi in okolju.«