Namen kodeksa je, da se podjetja, ki delujejo na področju proizvodnje hrane, trgovine, promocije, predelave in distribucije ter strežbe združijo na poti k bolj trajnostnemu prehranskem sistemu. Evropska komisija ga je objavila na začetku lanskega julija in je tudi eden prvih rezultatov strategije EU Od vil do vilic in del njenega akcijskega načrta.
V skladu s podpisanim kodeksom o odgovorni živilski industriji želi skupina Panvita, ki letos praznuje 100 let delovanja, kot največja vertikalna veriga v slovenski predelovalni industriji z jasnimi zavezami nadaljevati pot k trajnostni pridelavi hrane za slovenske potrošnike. Kot je ob podpisu kodeksa spomnil izvršni direktor skupine Toni Balažič, so sicer na tem področju ogromne korake naredili že v zadnjih v dveh desetletjih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Še ena zanesljiva zmaga nogometašic Mure, ki so po 13. krogu stoodstotne
Nogometašice Mure None so tudi po 13. krogu ženske lige Triglav stoodstotne. Branilke naslova tokrat niso imele težav v gosteh pri zadnjeuvrščeni ekipi, Gažon Le-Log so ugnale z 10:0. Njihove prve zasledovalke iz Olimpije, ki zaostajajo za tri točke, so doma z 9:0 odpravile Aluminij.
V tem času jim je med drugim uspelo zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil za več kot 30 odstotkov. "Z vlaganjem v bioplinarno, kogeneracijo in sončne elektrarne danes proizvajamo 27 milijonov kilovatnih ur elektrike, kar pomeni, da smo več kot samooskrbni. Porabimo slabo polovico tega, ostalo pa namenimo ali za oskrbo lokalne skupnosti s toplotno energijo ali pa damo elektriko na trg oz. uporabimo odpadke kot gnojilo za naše površine," je poudaril Balažič.
Da bi zmanjšali odvisnost od vremenskih pojavov, namakajo tudi 800 hektarjev oz. slabo četrtino njihovih obdelovalnih površin. V naslednjih dveh letih pa nameravajo namakalne površine še razširiti, je naznanil Balažič in dodal, da trajnost za njih predstavlja tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo. Skupina, v kateri je zaposlenih 800 ljudi, skupno sicer obdeluje 3500 hektarjev površin, predela 20.000 ton mesa ter sodeluje z več kot 2000 lokalnimi kmetijami.
"Želimo izkoristiti kontekst zelenega dogovora in znotraj tega pokazati smer, za katero menimo, da se mora slovenska ekonomija razvijati," je bil jasen izvršni direktor, ki je predstavil tudi zaveze do leta 2030, ki so jih v skupini oblikovali v ta namen. Med temi je omenil znižanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov v procesu proizvodnje hrane, povečanje obsega prodaje trajnostno predelanih surovin na vsaj 90 odstotkov, na vsaj 75 odstotkov povečati pakiranje izdelkov v reciklirani embalaži, znižati porabo vode in izboljšati sestavo živil v skladu s smernicami za zdravo in trajnostno prehrano ter skrb za dobrobit živali.
V luči trenutnih razmer visoke inflacije na področju hrane in vprašljive oskrbe s hrano pa se po Balažičevih besedah v Panviti zavzemajo za to, da bi morali v Sloveniji nujno izvesti jasno strateško debato o oskrbi prebivalcev z varno in zdravo prehrano. "Trenutne razmere lahko zameglijo to debato, ker se vse vrti okoli cene. Ko pa potrošnik pride pred polico, pa se dostikrat znajde pred izbiro, ko nista jasno označena izvor in trajnost izdelka," je še poudaril Balažič.
Podpis sta pospremili tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc. Jug Jerše je ob izrazila zadovoljstvo, da je v Sloveniji prisotno močno zavedanje o pomenu trajnostne pridelave hrane, še posebej v luči podražitev osnovnih surovin, energentov, mineralnih gnojil in embalaže. "Te podražitve kmetijska in živilska podjetja po celotni Evropi postavljajo v zelo težak položaj," je opozorila.
Po besedah Tatjane Zagorc pa je Panvita eden naših najpomembnejših sistemov, ki skrbi za samooskrbo in prehransko suverenost. "Prav je, da takšna podjetja, ki so nosilci razvoja, vlečejo za sabo tudi manjša podjetja, skrbijo za njihov ekosistem in jim dajejo delo," je poudarila in dodala, da bodo trajnostne zaveze ponesene po celotni vertikali nazaj in naprej do potrošnika in nazaj do pridelovalcev. Zagorc je prepričana, da bo Panvita s tem, ko je pristopila h kodeksu ravnanja o odgovorni živilski industriji, pustila pečat v celotnem agroživilskem okolju.