Z današnjim dnem je napočila velika sprememba za več kot polovico občanov Mestne občine Murska Sobota, kolikor jih ima po statističnih podatkih v lasti osebni avtomobil, in več kot 7000 dnevnih migrantov, ki prihajajo na delo v mestno občino. Če zanemarimo na stotine drugih Pomurcev, ki vsakodnevno prihajajo v regijsko središče urejat upravne zadeve in po drugih opravkih. Veljati je namreč začel nov parkirni režim, ki dviguje toliko prahu, kot ga kakšna odločitev lokalne oblasti na tej strani reke Mure že dolgo ni. Uvedba režima je že v mestnem svetu sprožala precej polemik, saj so bili glede predvidenih rešitev razklani celo v koaliciji, zato je bil župan Damjan Anželj prisiljen odločanje s februarske seje mestnega sveta prestaviti na naslednjo, marčevsko.
Na tej seji so nato za nekoliko dopolnjen predlog roko dvignili vsi mestni svetniki. Spremembe v praksi pomenijo konec brezplačnega parkiranja na parkirnih površinah v lasti mestne občine. Gre za uresničitev odloka, ki ga je mestni svet sprejel že v prejšnjem mandatu januarja lani, v prvi vrsti zaradi uskladitve s področno zakonodajo. Hkrati pa gre za korak k tako imenovani celostni ureditvi mirujočega prometa na območju mestne občine, ki sledi eni od okoljskih zahtev – izrivanju motornega prometa iz mestnega središča. Že lanski odlok je tako predvidel tri parkirne cone, vse preostale podrobnosti glede konkretnih območij, cene in časa parkiranja ter drugih taks pa je mestni svet podrobneje določil z letošnjim sklepom.
Parkiranje v mestnem središču v modri coni je tako po novem mogoče največ dve uri, ob začetnem polurnem brezplačnem parkiranju. Brezplačnega parkiranja pa ni več v beli coni (coni 2) na asfaltiranih parkirnih površinah, razen na območju soboškega zdravstvenega doma, kjer bozačetni čas brezplačnega parkiranja dve uri, in v coni 3, kjer parkiranje ni časovno omejeno. V cono 2 spadajo med drugim parkirišča v Industrijski ulici, nasproti Gledališča Park, pri upravni zgradbi družbe Mol v Ulici arhitekta Novaka in pri trgovini Mercator v Lendavski ulici.
Cono 3 zajemajo gramozna parkirišča in parkirne površine v severni obrtni industrijski coni (SOIC). V cono 3 tako spadajo tudi doslej brezplačna parkirišča nasproti gostinskega lokala Renome in pri gostinskem lokalu Il Cafe, pa tudi pri stanovanjskih blokih v Lendavski, Mojstrski, Vrtni in Stari ulici ter celo pri železniški progi v Bakovski ulici. Del cone 3 so tudi parkirišča v Kopališki ulici. Ura parkiranja v coni 3 znaša 30 centov, v coni 2 in 1 pa bo za uro parkiranja treba odšteti 50 centov. V conah 2 in 3 so možne letne in mesečne dovolilnice, a brez zagotovljenega parkirnega prostora, in abonmaji za stanovalce, ki nimajo zagotovljenega zadostnega števila parkirnih prostorov znotraj stanovanjskih enot. Obdobje, v katerem bo poslej treba plačati parkirnino, bo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure, razen v coni 3, kjer se ob sobotah parkirnina ne bo zaračunavala.
Ob praznikih, ki so dela prosti, in nedeljah, se parkirnina ne bo zaračunavala. Na parkirišču P+R pri bolnišnici cena in režim parkiranja ostajata enaka kot doslej, in sicer 50 centov za vsako začetno uro, parkirnina se plačuje 24 ur na dan in vse dni v tednu. Novih parkomatov občina ne bo postavljala, saj želi spodbuditi digitalno plačevanje parkirnin prek za to namenjenih mobilnih aplikacij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kar v dveh poskusih ni uspelo Jevšku, je Anželju uspelo v prvem
Soboški župan Damjan Anželj na eni seji skozi mestni svet brez težav spravil dopolnjen predlog proračuna v drugem branju, podražitev vrtca in pomoči na domu ter v prvem branju tudi predlog novega statuta in poslovnika, s katerima je imel bivši župan Aleksander Jevšek v prejšnjem mandatu kar nekaj preglavic.
Abonmaji dražji kot v Ljubljani
V mestni upravi so že ob sprejetju sklepa poudarjali, da se parkirnina v bistvu ne zvišuje, kar načeloma drži, in je ob primerjavi z drugimi mestnimi občinami še zmeraj med najnižjimi, se pa seveda znatno širijo območja, kjer se parkirnina pobira, ravno tako pa je cena dovolilnic in abonmajev primerjalno gledano med višjimi v Sloveniji. Stanovalci na območju cone 2 v Murski Soboti bodo tako za letni abonma odšteli 100 evrov, kar je celo več kot nekateri Ljubljančani, Mariborčani, Ptujčani in Celjani. Nov parkirni režim ne prinaša dodatnega finančnega bremena zgolj za stanovalce, ampak v stisko postavlja tudi zaposlene v upravnih organih, kot so policija, finančna uprava, center za socialno delo in sodišče, ki nimajo zagotovljenih dovolj lastnih parkirnih površin za zaposlene in so se ti zato primorani znajti po svoje. Ne nazadnje bodo v enako zagato postavljeni tudi nekateri zaposleni v murskosoboški upravni enoti in v upravi mestne občine. Spremembe v mestni upravi sicer upravičujejo z zakonsko usmeritvijo, po kateri naj občine s svojim premoženjem, kar so tudi parkirne površine, ravnajo gospodarno in učinkovito, pri čemer poudarjajo, da jih zgolj letno vzdrževanje občinskih cest stane okoli 700 tisoč evrov.
Tudi murskosoboški župan omenja ta vidik pri uvedbi novega parkirnega režima. »Ni idealno, ampak nekje je treba začeti stvari urejati. Z nekaterih proračunskih postavk smo prisiljeni sredstva preusmerjati za vzdrževanje in urejanje parkirišč. Svet se je tržno spremenil. Če nič ne bomo naredili, ne bomo zmogli slediti nadaljnjemu razvoju mestne občine,« pojasnjuje Anželj, ki v isti sapi poudarja, da bodo v naslednjih mesecih spremljali, kako se bo nov parkirni režim obnesel v praksi, in bo po potrebi, če se bo ta pokazala, predlagal tudi njegov popravek. Soboška občina na letni ravni s parkirninami, kot kažejo podatki za obdobje 2013–2016, v povprečju pobere okoli 150 tisoč evrov. Podoben znesek se nabere tudi z globami, kar znaša skoraj osem evrov na prebivalca. Za nadzor skrbijo vsega trije mestni redarji. Nekoliko konservativno občina letos ob novem parkirnem režimu predvideva zgolj za 20 tisoč evrov več prihodkov.
Kje bodo parkirali v SOIC?
Veliko nezadovoljstva zaradi novega parkirnega režima je pričakovano v družbah, ki delujejo v SOIC, predvsem v delovno intenzivnih panogah, ki zaposlujejo večje število ljudi. To sta denimo Xal in Wolford, ki skupaj zaposlujeta okoli 400 ljudi in na svojih zemljiščih ne premoreta dovolj parkirnih površin za potrebe zaposlenih. V večini tamkajšnjih podjetij so se zavili molk, saj problematiko še rešujejo z mestno občino, se je pa odzval Štefan Kranjec, vodja soboške enote RWA Slovenija. Ta pravi, da v družbi menijo, da je bila uporaba parkirnih površin zajeta v plačilu komunalnega prispevka, ki ni bilo majhno, in se ne strinjajo s plačevanjem za parkirišča, ki jih je občina zgradila predvsem z evropskimi sredstvi. Za zaposlene, ki jih je vsega osem, velikih težav ne bo, saj bodo našli prostor na zemljišču družbe, težava pa bo pri njihovih strankah in poslovnih partnerjih. »Naj se občina raje posveti vzhodni obvoznici, ki so nam jo obljubljali že leta 2021, a se še sploh ni začela graditi,« je kritičen Kranjec.
Soboški župan zatrjuje, da s tamkajšnjimi podjetji intenzivno iščejo rešitve, na mizi pa naj bi bila možnost odkupa ali najema parkirišč. »Zastonj parkiranja jim ne moremo omogočiti, saj bi bilo to diskriminatorno do vseh drugih,« opozarja Anželj. Dejstvo je, da gre za parkirišča, ki jih je zgradila občina in so v njeni lasti, na morebitne težave zaradi lastniških razmerij v prihodnosti pa se očitno takrat ni razmišljalo, ko je bilo občini v interesu le, kako SOIC narediti čim bolj privlačno za prihod investitorjev.
Zavzeti sodobnejši pristop
Zakonodaja sicer ne predpisuje števila potrebnih parkirnih mest za posamezno vrsto dejavnosti, saj je to v pristojnosti občinskih izvedbenih prostorskih aktov. Nekatere občine so tako ubrale takšno pot in natančno določile minimalno število potrebnih parkirnih mest, a Mestne občine Murska Sobota ni med njimi. »Občinam sicer priporočamo, da do tega vprašanja zavzamejo sodobnejši pristop, saj določanje minimalnih parkirnih standardov v stroki večinoma velja za 'preživeti' ukrep, ki na dolgi rok negativno vpliva na razvoj mobilnosti,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in dodajajo, da se predvsem evropska mesta v vse večji meri odločajo za določanje maksimalnih parkirnih standardov in namesto zagotavljanja velikega števila zasebnih parkirnih mest skrbijo za dobro dostopnost in pestro ponudbo različnih prometnih načinov.
Na ministrstvu tako z zunanjimi izvajalci pripravljajo nacionalne smernice za izvajanje parkirne politike v občinah, ki bodo nared do konca letošnjega leta, sicer pa so bila že leta 2020 izdana priporočila za mirujoči promet v urbanih naseljih. Soboška občina je celostno prometno strategijo, ki narekuje ukrepe za izboljšanje trajnostne mobilnosti tudi v smeri parkirnega režima, ki danes razburja, sprejela leta 2017.
