V Murski Soboti že nekaj časa deluje salon za nego psov, ki ga vodi Pia Sara Naveršnik. Pred petimi leti je Štajersko zamenjala za Prekmurje in se z možem priselila v Mursko Soboto. »Mož je imel zaposlitev, jaz ne in razmišljala sem, kaj početi. Oboževala sem živali in mama mi je dala idejo, da bi odprla pasji salon. Res sem se za to odločila, se o vsem pozanimala, šla na tečaj, našla prostor in začela,« opiše. Sprva je delovala v Slomškovi ulici, pred dnevi pa je salon preselila v objekt Veterine Škarica.
Začela je tik pred vsesplošnim zaprtjem zaradi epidemije koronavirusa in tako se je morala hitro spopasti s skrbmi, ali in kdaj bo salon lahko zaživel. »Na srečo se je dejavnost potem začela izvajati in se prijela, ogromno kužkov je prihajalo, a so bili precej zavozlani,« se spomni in doda, da je bilo takrat kar težko in naporno. Salon je načeloma namenjen psom, sprejema tudi mačke, na mizi, na kateri izvaja storitve, pa je že imela tudi zajčke in hrčke. V salonu ponuja storitve kopanja, striženja, rezanja krempljev, čiščenja ušes, razčesavanja in izčesavanja oziroma – kot pravi sama – izpihovanja poddlake.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nasilja nad ženskami vse več. Eno žrtev je partner po carskem rezu brcnil v trebuh, drugi je zlomil nos.
Enaintrideset žensk je v zadnjih petih letih umrlo v Sloveniji, ker jim je življenje vzel moški, s katerim so bile v zvezi, od tega dve v Pomurju. Grozljivo število, za katerim so tragične zgodbe ljudi, vseh starosti in stanov.
Najpogosteje ureja pse manjših pasem, a sprejema tudi večje, kot so novofundlandci, bernski planšarji in različni ovčarji. »Večinoma prihajajo maltežani, šicuji, pekinezerji, jorkširski terierji, potem še kokeršpanjeli in pomeranci. Pogosto lastniki pripeljejo tudi haskije in ovčarje,« je naštela. Med našim obiskom je bila na negi njena triletna psička z imenom Raven in smeje je povedala, da rek, da je kovačeva kobila vedno bosa, res drži. Medtem ko Pia Sara skrbi za druge pse, jo Raven pridno čaka v svojem kotičku v salonu.
Tudi iz Avstrije
K Naveršnikovi prihajajo stranke iz celotnega Pomurja in širše, vse do Ptuja, pa tudi iz sosednje Avstrije. Meni, da je večje pse priporočljivo k pasjemu frizerju oziroma negovalcu privesti dvakrat na leto, z manjšimi pa je prav prihajati na dva meseca. Mladiček naj bi prvič prišel okoli četrtega meseca. »Če so vzreditelji ugledni, že sami kužka pripravijo na nov dom, potem se nega nadaljuje pri frizerju. Prav je, da imajo enega in ne več, ker se mora pes navaditi na frizerja in med njima se mora vzpostaviti odnos.« Kako ga skuša vzpostaviti? Do psov je prijazna in ljubezniva, ker pa znajo nekateri to izkoristiti, mora včasih odreagirati strožje. »Kako vzpostavljam odnos, je odvisno od psa. Treba je znati ločiti, kaj je nagajivo, kaj je strah in kaj jeza. Ne pomeni, da vsak pes, ki kaže zobe, nečesa noče, ampak ga je lahko strah,« opiše svoja spoznanja. Tudi nega, ki jo izvaja, je različna, odvisna predvsem od pasje dlake. »V enem mesecu psom zraste en centimeter dlake, podobno kot človeku lasje. Po navadi psom, ki pridejo, odstrižem dva do tri centimetre, tistim, ki jih stranke vozijo k meni pogosteje, pa samo centimeter.« Pia Sara Naveršnik je poudarila, da se morajo lastniki malih živali zavedati nalog, ki jih prinaša skrb zanje. Tako skuša vsakemu, ki pride z mladičkom, pojasniti, kako nega poteka, da jo je treba zagotavljati redno, saj na ta način psi tudi dobijo pozitivni stik z njo.
Ime salona je Naveršnikova izbrala s sestro. Zanj obstajata dve razlagi. Prva simbolizira neurejenega psa z dolgo dlako, ki ga nato uredi in spremeni v lepotice. Druga konotacija pa je navezana na človeka, lepotico, ki je ukrotila zver. »Jaz ukrotim živali,« je pristavila.
Zanaša se na znanje
Z živalmi ima poseben, ljubeč odnos, čeprav je prestala tudi negativno izkušnjo. Prvi zelo močan ugriz ji je zadal čovčov. Kot pojasni, ni bil socializiran, in ko se ga je dotaknila, jo je pošteno ugriznil. Še danes jo na to spomnijo brazgotine na roki. »Tega ne bom pozabila, ampak najraje pri delu imam, da pridejo psi, s katerimi vzpostavim prijateljsko vez. So pridni med nego in mi še pomagajo, da jih lahko čim lažje uredim. To so posebne vezi,« pove. »Ne morem reči, da se ne bojim tega dela, ker me je večkrat strah. Nekateri psi niso vajeni frizerja in jih je težko urediti, zato jim dajejo pomirjevala, jih uspavajo, kar je naporno za oba. Jaz stremim k temu, da bi se to čim manj dogajalo. Imam tudi primere, ko psi niso najbolj ubogljivi in me zato kdaj kateri malo ugrizne, ampak borim se za to, da se jih ne bi uspavalo,« poudari. Pri delu ne uporablja nagobčnikov, ker tudi to lahko na žival slabo vpliva. »Zanesem se nase in na svoje znanje, ki ga še vedno gradim, ter presodim, ali bo pes ugriznil ali ne,« sklene.
