Na lanskih lokalnih volitvah v radenski občini je Roman Leljak sicer prepričljivo prišel do drugega mandata, a je prišlo do povsem enakomerne porazdelitve moči v 16-članskem občinskem svetu. Leljakova lista je namreč dobila šest svetnikov, Gibanje Svoboda pet svetnikov, dva mandata so dobili Socialni demokrati, po enega pa liste Desus, SDS in NSi. Če torej seštejemo svetniške skupine, lahko glede na pretekle izkušnje ocenimo, da so glasovi praviloma porazdeljeni na 8 proti 8. Leljak je kljub temu, da vsaj na papirju nima udobne večine, ob konstitutivni seji napovedoval sodelovanje brez klasičnih delitev na koalicijo in opozicijo, a že na drugi seji, kjer bi naj občinski svet v prvem branju sprejel predlog proračuna za letošnje leto, je udarila politična realnost.
Cerop bo še čakal na nov odlok
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Zaiskrilo se je že v uvodu, ko je Leljak želel dnevni red razširiti z drugo obravnavo ustanovitvenega odloka javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci. Poleg občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer za to obstajajo objektivni razlogi, saj je v prejšnjem mandatu prišlo do razpada občinskega sveta, odloka namreč še edino v radenski občini niso sprejeli, preostalih 25 pomurskih občin je to storilo že v preteklem mandatu. Razlog za pozno obravnavo v radenski občini je potrebno iskati predvsem v Leljakovem nasprotovanju glede sestave nadzornega sveta, ki ga nov odlok predvideva, tudi sicer pa je bil radenski župan med najglasnejšimi kritiki glede dogajanja okoli Ceropa. Nov odlok predstavlja pravzaprav izpolnitev ene od zahtev računskega sodišča, poleg tega je potrebno odlok uskladiti z veljavno zakonodajo - dodatni je potrebno tudi, da je bilo drugo branje odloka povsod drugje zgolj formalnost. Po nasprotovanju svetnikov, ki so trdili, da bi se želeli z odlokom predhodno seznaniti, je tako Leljak svojo namero o razširitvi dnevnega reda umaknil. To dogajanje je že nakazovalo, da se glavni točki druge seje, proračunu za leto 2023, ne piše dobro.
Izmenjava žogic na Facebooku
Po predstavitvi predloga proračuna s strani občinske uprave in župana, so bili do tega, kar so dobili na mizo, kritični Marko Krajnc (SD), Janez Konrad (Gibanje Svoboda) in Drago Kocbek (Desus). Izrazili so številne pomisleke o določenih proračunskih postavkah, ki naj bi bile preslabo obrazložene in nejasne, problematizirali so višino stroškov za podžupana, reprezentanco in zabavne prireditve, dvomljivi naj bi bili tudi stroški za sanacijo vodovoda in obnovo nekaterih cest. Med očitki je bilo slišati tudi, da predlogu manjka primerljivost z lanskim proračunom, poleg tega naj predlog ne bi bil realen. Po razpravi je osem svetnikov (Leljakova lista, SDS in NSi) glasovalo za sprejem proračuna, osem svetnikov (svetniške skupine Svoboda, SD in Desus) pa jih je bilo proti. Ker proračun v prvem branju ni bil sprejet, je Leljak prekinil sejo saj so, kot je dejal na seji, vse ostale točke "nepomembne za nadaljnje delo".
Po zaušnici v občinskem svetu je Leljak na družbenem omrežju objavil kritičen zapis do ravnanja svetnikov in napovedal hude težave za financiranje društev, javnih zavodov, za zagotovitev socialnih pravic in izvajanje investicij. "Svetniki z neodgovornim delom kaznujejo občane, ki jim niso dali zmagoslavnega glasu na volitvah," je navedel župan. V Svobodi mu niso ostali dolžni in so na družbenem omrežju med drugim zapisali, da "tako slabo pripravljenega in netransparentnega proračuna v zgodovini naše občine še ni bilo. Sam dokument nosi ime »OSNUTEK«. Osem svetnikov ki smo proračun zavrnili smo imeli ob naših vprašanjih občutek, da niti zaposleni ne vedo kaj smo jih spraševali na seji. Gradivo je pripravljeno netransparentno, nekvalitetno in precej pomanjkljivo,". Županove napovedi o posledicah nesprejema proračuna so označili za manipulacijo in izsiljevanje.
Podobno so zapisali v radenskem občinskem odboru Desus, kjer so poudarili, da do sprejetja proračuna poteka financiranje občine po dvanajstinah. "To pomeni, da lahko občina v določenem mesecu porabi toliko kot je porabila v istem mesecu preteklega leta," so pojasnili.
Leljak: Ne bo za hrano v vrtcu in osnovnih šolah, zaustaviti bomo morali gradnjo čistilne naprave
Radenski župan je za naš medij dodatno povedal, da financiranje res poteka na podlagi sklepa o začasnem financiranju, ta velja do konca meseca marca, a takšno stanje vendarle ni optimalno. "Stroški so v primerjavi s predhodnim letom šli gor za 30-50 odstotkov. Ocenjujem, da bo v obeh osnovnih šolah in vrtcu v mesecu marcu prišlo do težav pri nakupu hrane," opozarja Leljak in hkrati zaradi neoperativnega proračuna napoveduje tudi začasno zaustavitev gradnje čistilne naprave. Gre za več kot tri milijone težak projekt, ki naj bi bil zaključen še pred poletjem.
PREBERITE ŠE: Med tem, ko naj bi prepovedoval Dedka Mraza, mu je vlada zagotovila dva milijona evrov
Kako bo 14. marca?
Začasno financiranje bodo tako morali očitno še podaljšati, a tudi za to bo Leljak moral po soglasje v občinski svet. "Finančno občina dobro stoji, saj imamo na računu 1,6 milijona evrov sredstev. Predlog proračuna ni predvideval zadolževanja, niti dodatne zaposlitve, je pa predvideval za 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev," še pove radenski župan, ki na očitek o prenapihnjenosti proračuna odgovarja, da so proračuni povsod tako zasnovani, realizacija pa je potem druga zgodba. Česar namreč v proračunu ni, se ne more izvajati, tudi če se za to pojavijo sredstva - to še posebej velja pri projektih, za katere je potreben evropski denar. Nova seja, na kateri bodo ponovno obravnavali predlog proračuna, bo na sporedu 14. marca.