Nevidno univerzo, ki postaja regionalna ustanova, od ustanovitve vodi predsednik Mitja Slavinec, jubilej pa so obeležil s plenumom in okroglo mizo, znanstveno konferenco ter slavnostno akademijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
PAZU ima 181 članic in članov, doslej so izvedli 20 znanstvenih konferenc in plenumov, blizu 600 predavanj, objavili 264 prispevkov v treh revijah, Anali PAZU, Anali PAZU HD in Pomurska obzorja, posnetih je bilo 354 televizijskih oddaj Po sledeh napredka, izdali pa so tudi knjigi Moja zgodba Evgena Carja in Pregled zgodovine Prekmurja.
Združenje PAZU je nastalo kot odgovor na takrat in še vedno aktualno tematiko bega možganov iz Pomurja in z željo, da bi povezali doktorje znanosti in raziskovalce na različnih področij iz Pomurja ter tiste, ki v tej regiji ali za njo delujejo, je ob jubileju povedal Slavinec. »Naš namen je bil, da se med seboj povezujemo in sodelujemo. Hkrati pa se povezujemo s podobnimi ustanovami in akademijami ter s svojim znanjem dopolnjujejo, nadgrajujemo in kjer lahko pomagamo, tudi taki ustanovi, kot je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).« Izpostavil je tudi pomen znanja ter da brez znanja ne more biti napredka v družbi.
Ko se je v Pomurju ustanavljal PAZU so v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti s skepso gledali na to, zdaj pa je jasno, da ne gre za konkurenco, ampak sodelovanje in da lahko samo skupaj prepričamo slovenski narod, da sta znanje in znanost pomembna, pa je povedal Boštjan Žekš, član SAZU-ja in svetovalec predsednika države, ki je zbrane nagovoril v imenu Boruta Pahorja, častnega pokrovitelja konference PAZU. »Če ne bomo dovolj pozornosti posvečali znanosti, to pomeni, da nas tudi prihodnost ne zanima.«
Andrej Kovšca, aktualni predsednik državnega sveta pa je menil, da smo Slovenci mali narod z veliko znanstvenikov, ampak da nam je egalitarizem položen v zibelko in da pogosto spregledamo posameznike, ki segajo po zvezdah, mnogi slovenski znanstveniki, misleci ali strokovnjaki pa so žal primorana zapustiti ta prostor. PAZU vidi kot zametek nekoga, ki bo našo družbo povezoval.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja pomurskim akademikom in posameznikom za delo v dobrobit PAZU-ja, častni član PAZU-ja pa je postal pomurski akademik Igor Emri, tudi član različnih svetovnih akademij.
