Slovenski prašičerejci so izkazali velik interes za sredstva, ki jih panogi namenja lanski razpis kmetijskega ministrstva. Skupno je na voljo devet milijonov evrov nepovratnih sredstev za gradnjo ali rekonstrukcijo hlevov ter za investicije v kmetijsko mehanizacijo. Namen investicij je povečanje plemenske črede in števila doma skotenih odojkov, s čimer država zasleduje cilj povečanja samooskrbe s svinjskim mesom. Iz Pomurja je na razpis prispelo 20 vlog, ki zajemajo investicije v skupni vrednosti slabih 16 milijonov evrov, skupno je bilo na ravni države oddanih 38 vlog, s katerimi bodo razpisna sredstva skoraj v celoti izkoriščena. Odločbe bodo kmetje, katerih vloge bodo pozitivno ocenjene, dobili predvidoma marca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tomi Horvat na naslovnici časnika Kleine Zeitung
Nogometaš iz Turnišča se je znašel na naslovnic graškega dnevnika Kleine Zeitung. In to iz sladkega razloga: bil je najboljši igralec derbija končnice avstrijske lige med Rapidom in Sturmom.
Specialist za razvoj podeželja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Simon Seči pojasnjuje, da so na zavodu sodelovali pri pripravi devetih vlog, v sklopu katerih bodo lahko kmetje skupno pridobili 2,5 milijona evrov razpisnih sredstev. Kot pravi, je bilo v začetku povpraševanje v zvezi z razpisom še večje, a se je nekaterim kmetijam zalomilo pri pridobivanju potrebne dokumentacije za načrtovane investicije. »Vsak, ki je imel željo in je izpolnjeval razpisne pogoje, je vlogo tudi vložil. Mi pa smo seveda naredili vse, da bodo s svojimi vlogami uspešni na razpisu.« Glede na razpisne pogoje so tisti, ki so se odločili za gradnjo, imeli tudi možnost pridobitve sredstev za nakup kmetijske mehanizacije. Večina kmetov, ki so oddali vloge, po besedah Sečija čaka na odločbo ministrstva, preden bodo začeli izvajati investicijo, saj sicer obstaja tveganje, da bi morali investicijo v celoti izvesti z lastnimi sredstvi. Kot še pojasni Seči, bodo lahko kmetje za svoje projekte dobili sredstva v vrednosti najmanj 30 odstotkov celotne investicije, lahko pa tudi več ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, če se recimo ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, so vključeni v ukrepe KOPOP, ali če gre za projekt mladega kmeta, a ne več kot 50 odstotkov vrednosti investicije.
Za večje rejce je na voljo skupno štiri milijone evrov, za gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prašičerejo, 4,5 milijona evrov, za male rejce pa 500 tisoč evrov.
Tudi direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci in kmetijski strokovnjak Slavko Petovar je nekaterim pomagal pri pripravi vloge na razpis. Kot pravi, so se prijavljali v glavnem perspektivni kmetje, posebej pa omeni tudi načrte podjetja Ljutomerčan, ki je oddalo vlogo za velik projekt gradnje hleva za 850 prašičev na Cvenu.
Cena še vedno katastrofalna
Kot smo poročali že lani, je težko pričakovani razpis prišel v času vnovičnega padca odkupne cene svinjskega mesa, ki si do danes ni opomogla. Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga pojasnjuje, da rejci na trgu trenutno dobijo 1,32 evra za kilogram mesa, kar je po njegovih besedah katastrofa, saj si s tem ne morejo pokriti niti proizvodnih stroškov. »Podražili so se soja, pa tudi žita, predvsem ječmen in koruza. Živinoreja je pri takšnih cenah žita obsojena na propad, saj se ne izplača pitati nobene živali, ne goveda ne prašičev, najbolje je biti poljedelec.« V Evropi je še vedno na voljo veliko poceni mesa, saj so, kot pravi Varga, Kitajci že pred koncem leta v veliki meri ponovno vzpostavili lastno prašičerejo, zaradi česar bodo še naprej bistveno manj povpraševali po svinjskem mesu iz zahodnoevropskih držav, v Evropi bodo zato nastajali tržni presežki, ki bodo nižali cene domačega mesa. Varga omenja tudi brexit, ki bi lahko zadeve še dodatno poslabšal, saj bi se lahko zaradi britanskega izstopa iz Evropske unije in uvedbe carin zmanjšal izvoz mesa iz EU na Otok.
Kakšno meso uvažamo?
Tudi sektor svinjskega mesa se pripravlja na vstop v shemo Izbrana kakovost, a se bo to zgodilo komaj takrat, ko bodo dosegli 190 tisoč doma skotenih živali v enem letu. Lani je bilo to število po besedah Varge približno enako kot v letu prej – okoli 160 tisoč. Varga opozarja, da gre pri tem za število živali, ki so bile zaklane v klavnicah, še okoli 80 tisoč doma skotenih prašičev pa so, kot pravi, lani zaklali za samooskrbo na kmetijah.
Petovar meni, da smo v Sloveniji želeno število doma skotenih odojkov verjetno že dosegli, a pravi, da teh živali ne znamo ali ne želimo pravilno sešteti. To po njegovem mnenju ustreza tistim, ki imajo od aktualnega stanja največ koristi, predvsem trgovcem. »Trgovci v danih okoliščinah domačih rejcev in predelovalne industrije praktično ne potrebujejo. Gre za težavo cenovnih pritiskov na naš trg, zaradi katerih moramo slovenske prašiče prepoceni prodajati.« Meso, ki ga uvažamo, po mnenju Petovarja po vsej verjetnosti ni najbolj kakovostno. »Kmetijski minister je tudi minister za prehrano, zato bi moral skrbeti tudi za to, kaj državljani pojejo,« podčrta.