Iz seznama priznanih terjatev kaže izpostaviti terjatev Eko sklada v višini okrog 470 tisoč evrov. Gre za kredit, ki ga je občina najela za izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja še pred izgradnjo Pomurskega vodovoda. Šlo je za premostitveni kredit, ki bi ga občina morala vrniti po izgradnji sistema in dobljenih evropskih sredstvih za vodovod. Občina oziroma Pindža kot investitor te zaveze ni izpolnila. Eko sklad zaradi nelikvidnosti in blokade občinskega računa ni mogel vnovčiti občinskega jamstva za dani kredit. Zato je ta zdaj prijavil terjatev v stečajnem postopku Pindže in zahteval priznanje ločitvene pravice nad vodovodnim sistemom Gornji Petrovci in vodovodom Šulinci, Martinje in Boreča. Te mu stečajna upraviteljica Sara Pušenjak zaenkrat ni priznala in jo bo verjetno uveljavljal po sodni poti.
Nenavadno, ne samo to, ampak nezakonito je ravnanje tako župana Šlihthuberja in bivšega direktorja Pindže Štefana Kuharja, da nista opravila prenosa premoženja javne komunalne infrastrukture na občino, kar bi po veljavnih predpisih morala storiti že leta 2009.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Ob 70-letnici ginekološko-porodniškega oddelka pripravili simpozij
Splošna bolnišnica Murska Sobota je ob 70. obletnici delovanja tamkajšnjega ginekološko-porodniškega oddelka pripravila simpozij, ki je potekal v dveh sklopih. V prvem so se skozi različna predavanja, ki so jih izvedli na oddelku zaposleni zdravniki, sprehodili skozi sedem desetletij delovanja oddelka, beseda je tekla tudi o razvoju porodništva in ginekologije v Pomurju ter o delovanju ambulante za bolezni dojk. V drugem sklopu od pregledali delovanje oddelka v sedanjosti in se ozrli tudi v prihodnosti. Tako so bile med drugim predstavljene organizacijske enote oddelka, pa sodobni izzivi ginekologije in porodništva, predstavljene so bile še novosti in zmožnosti laparoskopije v ginekologiji. Ob zaključku simpozija je sledil še voden ogled oddelka, izdan pa je bil tudi zbornik, v katerem je zajeta zgodovina oddelka. Fotografije z dogodka je zbral Aleš Cipot.
Ne glede na to, ali bo ločitvena pravica nad omrežjem Eko skladu priznana ali ne, je trenutno omrežje del stečajne mase in ga gledano strogo formalno stečajna upraviteljica lahko prodaja. Realno je to sicer malo verjetno, saj javna infrastruktura ne more biti predmet prodaje v stečajnem postopku. Lahko pa, in to se bo verjetno zgodilo, stečajna upraviteljica zahteva sorazmeren delež najemnine (omrežnine), ki jo dobi občina od Vodovoda sistema B. V primeru Gornjih Petrovec bi Pindži v stečaju pripadalo 70 tisoč evrov od 150 tisoč evrov najemnine, ki jo dobi na leto.
Sam problem pa ne bo zaobšel občanov, saj priznana terjatev MOP – Vodnega sklada v višini 118 tisoč evrov dokazuje, da Pindža ni izstavljala računov ali pa teh ni izterjala za uporabo vode. Zato občani lahko pričakujejo izterjavo neporavnanih obveznosti. Zgodi se lahko, da bodo še enkrat dobili položnico za uporabo vode, ki so jo v vmesnem obdobju že poravnali občini. Toda morebitna terjatev s strani stečajne upraviteljice bo v tem primeru za razliko od Šalovec (kjer je bila sporna) povsem upravičena, saj je vodovodno omrežje v dejanski lasti Pindže v stečaju.