vestnik

PKP8 sprejet: Globe za preskakovanje vrstnega reda pri cepljenju, krizni dodatki tudi tistim, ki jih zaradi božičnice ob zadnji plači niso prejeli

Vestnik, STA, 3. 2. 2021
STA
Državni zbor
Aktualno

DZ je potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo.

Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo še do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. Ukrep, o katerem je minister za delo Janez Cigler Kralj poslancem povedal, da je dobro sprejet pri delodajalcih in tudi ugodno vpliva na trg dela, bodo lahko koristili delodajalci, registrirani do konca lanskega leta, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije letos upadli za več kot 20 odstotkov. Subvencioniranje čakanja na delo lahko podjetja koristijo že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, zdaj pa ga je DZ še nadgradil. Podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, bo država povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.

parlament
STA
DZ je potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19.



Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, jim je del bremena tega zvišanja sklenila odvzeti država. V skladu z osmim protikoronskim zakonom jim bo tako v letošnjem prvem polletju plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost. V Levici so opozarjali, da se s tem spodbuja izplačevanje nizkih plač, saj tisti, ki izplačujejo višje plače, ne bodo prejeli ničesar. "Delamo na tem, da ne bomo postali druga Švica, ampak podalpska Kitajska. In to zagotovo ni pot v prihodnost," je dejal Miha Kordiš (Levica). V SD in SAB bi dvig minimalne plače subvencionirali le tistim delodajalcem, ki tega sami ne bi zmogli, vendar je DZ obe dopolnili zavrnil.

denar, denarnica, izpisek, plača
Profimedia
Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso.

Julija se bo najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov začasno do konca leta znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Da ti ljudje ne bi bili potem prikrajšani pri izplačilu pokojnin, je odbor DZ za delo v ponedeljek določil, da se bo razliko med višino plačanih prispevkov od minimalne plače in od povprečne plače krilo iz državnega proračuna, kar pa je DZ na predlog koalicije iz zakonskega besedila črtal. Poleg tega bo znižana osnova za plačevanje prispevkov veljala le za delavce v delovnem razmerju, ne pa tudi za samostojne podjetnike. "To pomeni neenako obravnavo," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Glede subvencioniranja dviga minimalne plače je v zakonu tudi zapisano, da delodajalec v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnega razloga.

Komu krizni dodatki?

Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso. Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona. Solidarnostni dodatek v višini 50 evrov bodo prejeli tudi polnoletni dijaki, dodatek v višini 150 evrov pa študenti, ki se izobražujejo na fakultetah v tujini. Enako velja za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, pa vojne veterane in invalide ter tudi brezposelne, ki so zaposlitev izgubili v času od 12. marca 2020.

cepljenje
Aleš Cipot
Eden ukrepov je kaznovanje pravnih oseb, ki bi ravnale v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni, ki se nanašajo na cepljenja v času epidemije.

Opozicija je v razpravi opozarjala, da je vlada tudi v tokratni protikoronski zakon vključila t.i. podtaknjence, torej ukrepe, ki niso interventne narave. Eden takšnih je kaznovanje pravnih oseb, ki bi ravnale v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni, ki se nanašajo na cepljenja v času epidemije. Mojca Žnidarič (SMC) je pojasnila, da bo s tem omogočeno sankcioniranje kršitev pri cepljenju proti covidu-19, Dejan Židan (SD) pa je že omenil možnost ustavne presoje.

Med pomembnejšimi ukrepi je Cigler Kralj izpostavil tudi skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, se bo z osmim protikoronskim zakonom zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo. Dodatna sredstva se namenja Rdečemu križu in Slovenski karitas, verskim uslužbencem pa se bodo začasno iz proračuna krili prispevki za socialno varnost v celoti. Skrajšani delovni čas bodo lahko koristili tudi na kmetijah, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, podaljšuje se pomoč potniškemu prometu.

upokojenec, denar, pokojnina
Profimedia
Med pomembnejšimi ukrepi je tudi skrb za starejše.

Iz petega protikoronskega zakona, sprejetega oktobra lani, se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da lahko vsi zaposleni koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Potem ko vlada prejšnji teden še ni podala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnjem študijskem letu, je opoziciji uspelo na seji odbora za delo v zakonsko besedilo zapisati, da začasno to soglasje ne bo potrebno. A je DZ na predlog koalicijskih poslanskih skupin ta člen iz zakona črtal. "Upam, da to ni začetek konca javnega šolstva," je obžalovala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ).

DZ je osmi protikoronski zakon podprl z 51 glasovi poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in narodnosti. Proti so glasovali poslanci Levice ter po en poslanec LMŠ in SD, preostali predstavniki opozicije niso glasovali. V razpravi so opozarjali, da se vlada reševanja posledic epidemije covida-19 ne loteva na pravi način. Ukrepi so po njihovem mnenju prepozni, neučinkoviti in ne zajemajo vseh ranljivih skupin.

dz zakon ukrepi gospodarstvo koronavirus