Prehod v določene faze bo odvisen od števila hospitalizacij covidnih bolnikov, ministrstvu za zdravje predlagajo, da bi meje različnih faz sovpadale s strategijo za bolnišnično obravnavo covidnih bolnikov, je neuradno izvedela STA.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Strategija za zdravljenje covidnih bolnikov, ki določa načrt odpiranja covidnih oddelkov v slovenskih bolnišnicah, sicer predvideva šest faz. V šesti fazi, ki se je v Sloveniji že zaključila, covidne bolnike zdravita univerzitetna klinična centra (UKC) Maribor in Ljubljana. Šesta faza velja, ko je s covidom-19 hospitaliziranih manj kot 70 bolnikov.
V peti fazi, ki velja, dokler se v bolnišnicah zdravi manj kot 150 covidnih bolnikov, oba klinična centra povečata število bolniških postelj, covidna oddelka pa se ponovno odpirata tudi v Splošni bolnišnici (SB) Celje in Kliniki Golnik.
Slovenija v četrti fazi
V četrti fazi, v kateri se Slovenija nahaja trenutno, se štirim bolnišnicam iz prejšnje faze s svojimi covidnimi oddelki postopoma pridružujejo še SB Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica. Poleg tega povečujejo kapacitete v obeh kliničnih centrih in v Celju ter in Kliniki Golnik. Četrta faza velja, dokler je v Sloveniji hospitaliziranih do 250 covidnih bolnikov.
V tretji fazi se bosta covidna oddelka odprla tudi v bolnišnicah Slovenj Gradec in Jesenice, povečali bodo kapacitete v dotedaj odprtih covidnih bolnišnicah. Tretja faza velja, ko se v bolnišnicah zdravi do 500 covidnih bolnikov.
V drugi fazi bodo covidne bolnike ponovno sprejemali v bolnišnicah Trbovlje, Ptuj, Brežice in Izola. Kapacitete se povečujejo tudi v drugih bolnišnicah. Druga faza bo aktivirana, dokler se bo v bolnišnicah zdravilo manj kot 700 covidnih bolnikov.
V zadnji, prvi fazi strategije bodo covidne bolnike zdravile vse bolnišnice. Bolnišnicam iz druge faze se bosta pridružili še bolnišnica Topolšica in bolnišnica Sežana. Po strategiji prva faza velja, ko se v bolnišnicah zdravi do 900 bolnikov.
Skupna kapaciteta bolnišnic v tej fazi je glede na seštevek kapacitet vseh bolnišnic po strategiji sicer 926 postelj, od tega 762 navadnih in 164 intenzivnih.
Minister za zdravje Janez Poklukar je danes v izjavi medijem ob robu obiska pediatrične klinike UKC Ljubljana potrdil, da predlog svetovalne skupine temelji na zasedenosti bolnišničnih postelj s covidnimi bolniki. "Tempo zaostrovanja bo narekovala zasedenost hospitalnih oz. intenzivnih postelj," je povedal. Predlaganih ukrepov glede na posamezne faze pa ni razkril, saj bodo predstavljeni na novinarski konferenci, ko bodo usklajeni.
Meja za zapiranje javnega življenja je med 200 in 300 hospitaliziranih
Spletni portal n1info pa poroča, da se v strokovni skupini želijo zapiranju izgogniti, a se mu verjetno ne bomo mogli. Kot je za njihov portal pojasnila vodja svetovalne skupine Mateja Logar, morajo mejo še določiti. “Med 20 in 300 bo ’gradacija’, ki jo moramo še opredeliti,” je povedala vodja strokovne skupine. Za zdaj je lahko razkrila samo, da se bo z naraščanjem števila pacientov v oddelkih intenzivne nege širila obveznost izpolnjevanja pogoja PCT v družbenih dejavnostih. “Zapiranju se želimo izogniti,” poudarja Mateja Logar, “vendar se mu ne bomo mogli, če bodo bolnišnice prišle do točke, ko ne bodo več zmogle.”
Kot je še dejala, bolnišnice, ko bi bilo število covidnih pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego, višje od 300, ne bi mogle več poskrbeti za ostale bolnike, ki potrebujejo enako raven oskrbe.
Pri tem je dodala, da se nekaterim članom skupine zdi ta številka zelo visoka, zato bi lahko bila končna zgornja meja tudi nekoliko nižja.
