Vse do leta 2011 so lahko župani bili hkrati poslanci v državnem zboru, dokler ni popolno nezdružljivost uvedla sprememba Zakona o poslancih. Zdaj so v Skupnosti občin Slovenije ponovno sprožili pobudo, da naj se nezdružljivost odpravi, državni svetnik Marjan Maučec pa je pobudo prenesel v državni svet, kjer so jo na seji komisije za državno ureditev podprli z 8 : 1. S pobudo je sicer pred letom in pol začel Franc Kangler, a je vmes postal državni sekretar in mu je svetniška funkcija prenehala, zato je bilo treba postopek ponovno začeti. Kot je navedel Maučec, utemeljeni razlogi za ukinitev hkratnega opravljanja županske in poslanske funkcije niso bili podani, zato je potrebna sprememba zakona, ki bo to pravno veljavno uredila. Po njegovem mnenju bi to tudi koristilo politični situaciji in omogočilo lažje sodelovanje s poslanskimi skupinami. Podobno so na seji menili ostali razpravljalci, ki so poudarjali, da so koalicije na lokalni ravni včasih povsem druge kot na državni, zato bi se lahko politične strasti v državi umirile, če bi se vsaj del tega preneslo na državno raven.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Presekati polarizacijo v državi
»Odkar županov ni več, je državni zbor popolnoma odtujen od lokalne samouprave in od ljudi. Postal je pravi zverinjak političnih interesov,« je denimo obrazložil podporo predlogu državni svetnik Milan Ozimič. Edini, ki je pobudi nasprotoval, je bil sindikalist Branimir Štrukelj, ki je izpostavil, da so poslanci po ustavi predstavniki vsega ljudstva, župani pa predstavniki lokalne oblasti in zato ne morejo biti hkrati oboje. »Ne morete hkrati sedeti na obeh stolih,« je poudaril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Maučec mu je v repliki navedel, da ni povezave med lokalno skupnostjo in zakonodajno vejo oblasti, saj lokalna samouprava ni zajeta v ustavno določeno delitev oblasti. Kot je državni svetnik dodatno obrazložil za naš časopis, imajo podobno urejeno tudi v Avstriji, Belgiji in na Hrvaškem, kjer so funkcije na državni in lokalni ravni združljive. »Zagovarjam to, saj župan najbolje pozna probleme na lokalni ravni, poleg tega bi se tudi presekala ta delitev in polarizacija v državi,« meni dolgoletni član Slovenske ljudske stranke (SLS). Ravno iz slednje politične stranke že tradicionalno izhaja največ županov, veliko pa je tudi govora o tako imenovani »županski stranki«, ki bi se za stole v parlamentu potegovala na prihodnjih državnozborskih volitvah.
Soboški in lendavski župan predlog podpirata
Predlogu ne nasprotuje niti soboški župan Aleksander Jevšek, ki je sicer tudi član predsedstva Skupnosti občin Slovenije. »Osebno menim, da je glas lokalnih skupnosti premalo slišan. Ko so bili župani tudi poslanci, so lahko bolje uveljavljali potrebe lokalnih skupnosti, zato s tega vidika predlog podpiram,« je dejal Jevšek za Vestnik in dodal, da pa se do predloga ne more opredeljevati kot član Socialnih demokratov (SD). Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je sicer že napovedal, da v SD predloga ne bodo podprli, isto pa je dejal tudi vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat.
Lendavski župan Janez Magyar pa, podobno kot Jevšek, predlog podpira, in to še z večjim zagonom. »V tem vidim več pozitivnega za lokalne skupnosti, saj se bo bolj slišal glas iz province. Poleg tega bi na kakovosti pridobila tudi kultura parlamentarizma,« meni Magyar, ki poudarja, da imajo župani v nasprotju s poslanci realni stik z ljudstvom, opozarja pa tudi na nujnost regionalizacije. »Tisti, ki ne podpirajo združljivosti poslanske in županske funkcije, so tudi proti ustanovitvi pokrajin, kar pa bi bilo nujno za skladen regionalni razvoj Slovenije in izpeljavo strateških regijskih projektov,« je pojasnil lendavski župan za naš časopis in dodal, da sicer obstaja svet pomurske razvojne regije, a takšen organ tega ne omogoča. Magyar je sicer že evidentirani kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) za poslanca na naslednjih državnozborskih volitvah.
Bodo izkoristili pravno luknjo kot Janković?
Čeprav zaenkrat ne kaže, da bi obstajala potrebna politična podpora za uresničitev pobude, ki jo je obudil Marjan Maučec, pa se bodo župani kljub temu lahko prihodnje leto nekoliko mirneje podali v boj tako na državni kot lokalni ravni. Prvi možni termin rednih državnozborskih volitev je namreč 24. april, po zakonodaji pa funkcija županu preneha ob potrditvi poslanskega mandata, do česar pride šele ob sklicu ustanovne seje državnega zbora. Občine bi tako do lokalnih volitev, ki so na sporedu 20. novembra, vodili podžupani, če bi bilo od potrditve poslanskih mandatov do rednih lokalnih volitev manj kot šest mesecev. Ravno tako ne bi bile potrebne zapletene in drage nadomestne volitve, če bi bil poslanec izvoljen za župana, kar je leta 2012 dobro izkoristil Zoran Janković, ko mu je spodletel met na mandatarstvo. Nadomestne volitve za poslanca so namreč potrebne, če poslanec odstopi prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata, a Janković ni odstopil in je na nadomestnih županskih volitvah kandidiral kot poslanec, zato mu je ob izvolitvi le avtomatsko prenehala poslanska funkcija.