Izhodišča za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jih bo danes na seji Ekonomsko-socialnega sveta podrobneje predstavila socialnim partnerjem ministrica za delo Ksenija Klampfer, med drugim ponujajo tudi rešitev za upokojene obrtnike in podjetnike. Ti bi lahko delali po novem tudi po upokojitvi in hkrati prejemali celo pokojnino. "Glede na to, da smo si dolgo prizadevali, da zagotovimo ureditev dvojnega statusa upokojenih obrtnikov, smo zadovoljni, saj bomo, kot kaže, po dolgih letih vendarle dobili primerljiv status, kot ga imajo obrtniki in podjetniki denimo v Nemčiji ali Avstriji," pravi predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Prepričani so, da bo rezultat take rešitve več denarja v proračunu, več davkov iz naslova dohodnine, DDV, več prispevkov za Zpiz in druge institucije, večja bo socialna varnost upokojencev, večje bo njihovo zadovoljstvo in ne nazadnje bo manj sive ekonomije.
Do dvojnega statusa, ki bi torej vsem upokojencem, ne le obrtnikom in podjetnikom, omogočal delo tudi po upokojitvi, pa so bolj zadržani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "V socialnem dialogu bomo namenili posebno pozornost uvedbi tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev in njegovemu učinku na trg dela. Celovite rešitve morajo biti take, da ne bo prišlo do nelojalne konkurence glede cene dela aktivne generacije. Upokojenci, ki bi istočasno prejemali stoodstotne pokojnine in hkrati smeli opravljati delo za delodajalce, ne bi smeli prejemati plačila za opravljeno delo, ki bi zmanjševalo možnosti za zaposlitev zlasti mlade generacije. Ne želimo še ene generacije mladih, ki ji predolgo ne bo uspelo dobiti redne zaposlitve. ZSSS pa bo namesto tega predlagala smiselne spremembe ureditve začasnega in občasnega dela upokojencev," so napovedali.
Nasprotujejo tudi dvigu upokojitvene starosti za tiste, ki jim ne uspe zbrati 40 let pokojninske dobe, s 65 na 67 let. "Za dodatno zaostrovanje pogojev upokojevanja ni nobene potrebe, saj je ZPIZ 2 izjemno zmanjšal število novih upokojencev v posameznem koledarskem letu. Poleg tega država še ni zagotovila pogojev, ki bi ljudem omogočili delo do te starosti," dodaja Lučka Böhm,izvršna sekretarka in svetovalka za varnost in zdravje pri delu. In pojasnjuje: "Stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za denarna nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela po zaostritvi pogojev upokojevanja, ki jih je prinesel ZPIZ 2, letno naraščajo za sto milijonov evrov, in to predvsem na račun delovno aktivnih po 60. letu starosti."
V GZS pa poudarjajo, da bi v Sloveniji morali nujno povečati delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost in zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev. Zato si je treba postaviti ambicioznejše cilje, pravijo. Eden od njih bi zagotovo moral biti, da vsaj 40 odstotkov tistih, ki izpolnijo pogoje za polno starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe in starost najmanj 60 let), odloži upokojitev za leto, dve ali tri.
Do dvojnega statusa, ki bi torej vsem upokojencem, ne le obrtnikom in podjetnikom, omogočal delo tudi po upokojitvi, pa so bolj zadržani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "V socialnem dialogu bomo namenili posebno pozornost uvedbi tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev in njegovemu učinku na trg dela. Celovite rešitve morajo biti take, da ne bo prišlo do nelojalne konkurence glede cene dela aktivne generacije. Upokojenci, ki bi istočasno prejemali stoodstotne pokojnine in hkrati smeli opravljati delo za delodajalce, ne bi smeli prejemati plačila za opravljeno delo, ki bi zmanjševalo možnosti za zaposlitev zlasti mlade generacije. Ne želimo še ene generacije mladih, ki ji predolgo ne bo uspelo dobiti redne zaposlitve. ZSSS pa bo namesto tega predlagala smiselne spremembe ureditve začasnega in občasnega dela upokojencev," so napovedali.
Nasprotujejo tudi dvigu upokojitvene starosti za tiste, ki jim ne uspe zbrati 40 let pokojninske dobe, s 65 na 67 let. "Za dodatno zaostrovanje pogojev upokojevanja ni nobene potrebe, saj je ZPIZ 2 izjemno zmanjšal število novih upokojencev v posameznem koledarskem letu. Poleg tega država še ni zagotovila pogojev, ki bi ljudem omogočili delo do te starosti," dodaja Lučka Böhm,izvršna sekretarka in svetovalka za varnost in zdravje pri delu. In pojasnjuje: "Stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za denarna nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela po zaostritvi pogojev upokojevanja, ki jih je prinesel ZPIZ 2, letno naraščajo za sto milijonov evrov, in to predvsem na račun delovno aktivnih po 60. letu starosti."
V GZS pa poudarjajo, da bi v Sloveniji morali nujno povečati delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost in zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev. Zato si je treba postaviti ambicioznejše cilje, pravijo. Eden od njih bi zagotovo moral biti, da vsaj 40 odstotkov tistih, ki izpolnijo pogoje za polno starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe in starost najmanj 60 let), odloži upokojitev za leto, dve ali tri.