Na današnji seji, ki je potekala v Litiji, je zakonodajno iniciativo podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Z današnjo odločitvijo državni svet zaključuje proces, začet leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) Tako poteka pravilna vožnja v spornem dvopasovnem krožišču v Lendavski ulici
Pri vključevanju v krožišče z dvema prometnima pasovoma moramo najprej zapeljati na levi oz. notranji prometni pas, če krožišča ne nameravamo zapustiti pri prvem izvozu. V krožišču v Lendavski ulici v Murski Soboti se večina voznikov tega ne drži.
Po besedah predsednika DS Alojza Kovšce je želja za ustanovitev pokrajin tokrat prišla iz lokalnih skupnosti, v procesu oblikovanja zakonodajnih predlogov pa politične stranke na noben način niso bile vključene. Ustanovili so strokovno skupino DS za pripravo pokrajinske zakonodaje pod vodstvom Boštjana Brezovnika. V širši skupini je sodelovalo 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, ki so se v preteklih treh desetletjih ukvarjali z vprašanji regionalizacije, regionalnega razvoja, lokalne samouprave. Pridružilo pa se jim je tudi 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic EU, je danes pojasnil Brezovnik.
15 pokrajin in poseben status ljubljanske občine
Kot je dejal Kovšca, je strokovna skupina pripravila predlog na podlagi strokovnih meril, obstoječega stanja, razvojnih možnosti in pozitivne prakse v evropskih državah. S predstavniki strokovne skupine so se nato udeležili 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili željam in zahtevam lokalnih skupnosti, zbrali vse pripombe, nato pa je nastal končni predlog.
Stroka se je sprva poenotila na predlogu desetih pokrajin z Ljubljano in Mariborom s posebnim statusom. Končni predlog po razpravi na občinskih svetih pa predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana.
Kovšca je poudaril, da se zavedajo, da je končni predlog drugačen od tistega, ki temelji zgolj na stroki. "Zavedamo pa se tudi, da je politična realnost takšna, da se mimo volje ljudi na terenu ne da. In če v Sloveniji želimo imeti pokrajine, jih je treba oblikovati na podlagi kompromisa, dogovora in sodelovanja tistih deležnikov, ki te pokrajine pravzaprav najbolj potrebujejo," je ocenil.
Brezovnik je pojasnil, da so prejeli pripombe več kot 90 občin; predlagale so predvsem razdelitev Koroške in Šaleške, Zasavja in Posavja, podan je bil predlog delitve osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del, pa tudi ustanovitev pokrajine Istra.Po njegovem mnenju so s tovrstnimi členitvami prišli do optimalnega modela, ker bi lahko na vse te pokrajine postopno prenesli čisto vse naloge, ki jih je kot take opredelila strokovna skupina. Ta je namreč pripravila pregled vseh pristojnosti in nalog, ki se lahko prenesejo na pokrajine in jih bodo bodoče pokrajine tudi zmožne izvrševati.
Sveženj pokrajinske zakonodaje pa ob predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin sestavljata še predlog zakona o pokrajinah in predlog zakona o financiranju pokrajin.
Pahor: Nihče ne more z levo roko zavreči predloga
Ob sprejetju zakonodajnega svežnja za ustanovitev in delovanje pokrajin je svetnikom danes čestital tudi predsednik republike Borut Pahor in se jim zahvalil za opravljeno delo. Poudaril je, da gre za zgodovinski trenutek. "Vsi vemo, da s tem ni konec, je pa zelo, zelo pomemben začetek," je dejal. Po njegovem mnenju gre za dovolj domišljen predlog, da ga ne more nihče "z levo roko zavreči", češ da je premalo za razpravo v DZ.
Končna odločitev je namreč na državnem zboru. "Verjamem, da bo izjemno težko zagotoviti dvotretjinsko večino, verjamem pa, da tudi pritisk javnosti, predvsem pa lokalne samouprave, lahko pripelje do tega, da bo ustava končno spoštovana in da zakonodajalec opravi tisto, k čemur ga ustava zavezuje - ustanovi pokrajine," je dejal predsednik DS.