Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je lani na razpisu, financiranem s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost, podprlo skupno 60 projektov zasebnih podjetij za obnovo ali gradnjo turističnih objektov, katerih skupna vrednost je skoraj 225 milijonov evrov. Država bo iz evropskih virov prispevala okoli 58 milijonov evrov. Tako velik kolač evropskega denarja, ki se bo razdelil med podjetji, je razumljivo vzbudil veliko pozornosti javnosti. Med drugim je javni razpis zaradi odločitve o podpori projekta družbe, ki je v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, pod drobnogled vzela komisija za preprečevanje korupcije, ki sicer kršitev ni ugotovila, dana je bila še pobuda, da revizijo opravi računsko sodišče. Veliko zmagovalcev razpisa smo našteli tudi v Pomurju, saj je ministrstvo izbralo 10 projektov v vrednosti skoraj 40 milijonov evrov s sofinancerskim deležem v višini okoli 13 milijonov evrov. Poleg znanih in že uveljavljenih akterjev na področju gostinstva in turizma, kot so Terme Vivat, Radgonske gorice, Terme Banovci ter Gostinstvo in turizem Šinkec, so na razpisu uspele tudi povsem neznane in nedavno ustanovljene družbe ter podjetja, katerih primarna dejavnost ni sorodna turistični.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Grede Tešanovci) Ob rastlinjakih še visoki turizem
Država bo za turistične projekte v Pomurju namenila več milijonov evrov – Vprašanje, ali bodo vsi izvedljivi do sredine leta 2026
Neporabljena sredstva ostajajo nerazporejena
Dober milijon evrov je tako za skoraj 2,5-milijonsko gradnjo glamping naselja dobilo odobrenih pred dvema letoma ustanovljeno podjetje Pannonian glamping, ki je v letu ustanovitve obrnilo vsega 800 evrov. Slabih 800 tisočakov naj bi prejela samostojna podjetnica Pika Petra Pevec Rituper, soproga Dejana Rituperja, lastnika hotela Diana, ravno tako za gradnjo glampinga v vrednosti okoli 1,8 milijona evrov. Na razpisu je uspelo tudi podjetje eVision turizem, ki naj bi zgradilo butični hotel na Kapeli za okoli 6,5 milijona evrov. Družba, ki je bila prav tako ustanovljena leta 2022, je dobila odobreno sofinanciranje v višini slabih 1,8 milijona evrov. Preostali pomurski zmagovalci na razpisu so sicer na trgu prisotni že dlje, a na povsem drugem področju. Družba Grede Tešanovci naj bi s pomočjo 1,8 milijona evrov evropskih sredstev v osrčju naselja Tešanovci zgradila gostišče s prenočišči, imenovano Zlato polje, v vrednosti 6,2 milijona evrov. Tu sta še družba ELproing, ki se ukvarja z računalniškim programiranjem, in produkcijska hiša Super 16 v lasti Leona Krpiča. Podjetje ELproing v lasti Tomaža Ivana Bašića je za 4,6-milijonski projekt Nindri indri Nature Retreat, ki predvideva gradnjo manjšega turističnega naselja v Suhem Vrhu, pridobilo 1,8 milijona evrov evropskih sredstev, družba Super 16 pa naj bi v istem naselju v Občini Moravske Toplice zgradila glamping. Če se pri projektu Bašića vrstijo premiki, saj naj bi potreben prostorski akt imeli kmalu na mizi moravskotopliški občinski svetniki, pa je prišlo do preobrata pri projektu Krpiča. Kot so nam namreč potrdili na ministrstvu, podjetje Super 16 ni pristopilo k podpisu sofinancerske pogodbe. To pomeni, da so se v družbi že vnaprej odpovedali nepovratnim sredstvom v višini 1,5 milijona evrov. Od skupno 60 izbranih projektov so odpadli štirje, ker se upravičenci niso odločili podpisati pogodb. Z vsemi drugimi, tudi pomurskimi akterji, je ministrstvo sklenilo pogodbo. Kaj bo z neporabljenimi sredstvi? Kot pravijo na ministrstvu, so v enem primeru zaradi pravočasnega odstopa od razpisa sredstva prerazporedili k drugemu upravičencu, ki je sprva sprejel delno sofinanciranje, preostali del neporabljenih sredstev pa je zaradi nepodpisanih pogodb trenutno nerazporejen. V prevodu to pomeni, da odločitve, kaj se bo zgodilo s tem evropskim denarjem, še ni.
Projekt bodo vseeno izvedli
Kot nam je pojasnil Krpič, projekta v Suhem Vrhu ni razvijal iz ekonomskih razlogov, ampak zaradi ljubezni do rodnega Prekmurja. Do sedaj je vanj vložil okoli 38 tisoč evrov, če k temu prišteje še nakup parcele, pa njegov vložek znaša še dodatnih 150 tisoč evrov. Ob tem je navezal stik s predstavniki ene največjih evropskih verig za oddajanje glamp in kamp kapacitet, ki bi naj prevzeli promocijo in polnjenje kapacitet glampinga v Suhem Vrhu. Projekt jih je, kot navaja prvi mož družbe Super 16, takoj navdušil.
»Res je, nisem podpisal pogodbe o sofinanciranju in ne bomo vzeli sredstev, do katerih smo upravičeni. Razlog je pa žaljiv in posmehljiv odziv javnosti, medijev in posledično lokalne skupnosti ter širše,« je kritičen Krpič, ki pravi, da je zaradi tega utrpel osebno in poslovno škodo. Spominja, da je v veliko primerih pozitivno, da v branžo pride nek drugačen pogled, kar ne nazadnje dokazuje ena najuspešnejših turističnih zgodb v Moravskih Toplicah, ki je zrasla izpod rok družine, ki prej ni imela zgodovine v turizmu.
Krpič ob navede, da je zadnjih 25 let razvijal in vlagal v več startup zgodb, ki so bile vse uspešne, pa niso imele nobene veze s filmsko produkcijo, s katero se primarno ukvarja njegovo podjetje. »Vedno sem poslušal, kako vsi investirajo v Ljubljano, nikoli se pa nič ne pripelje v Prekmurje. Ko pa vendarle nekdo hoče, pa doživi hladen tuš,« pravi Prekmurec, ki že vrsto let uspešno deluje v prestolnici. Na razpis so se po njegovih besedah prijavili, ker vodi podjetje v duhu dobrega gospodarja, zato so izkoristili priložnost za sofinanciranje projekta. Kot poudarja, takšno priložnosti izkoristi vsak vesten podjetnik, sicer pa je bil razpis javne narave in je imel vsak možnost prijave. Kljub temu, da so se v družbi Super 16 odpovedali evropskim sredstvom, pa Krpič napoveduje, da bodo projekt vseeno izpeljali.
»Verjetno ga bomo malo spremenili, ker se nam ne bo treba držati razpisnih pogojev,« pripomni in ob tem ponovi: »Sredstev iz razpisa nismo sprejeli, da se ne bo javnost ukvarjala z našo investicijo. Slednja v takih projektih žal ne vidi nič lepega, ampak izlušči le tisto, kar ustreza za kritiziranje. Takšni projekti bi se morali podprti, ker ne odnašajo, ampak prinašajo nekaj v naše okolje. Naša regija je pregovorno bila vedno najslabša v črpanju evropskih sredstev zaradi neprijave projektov. Zdaj, ko pa so, pa se vsi trudijo, da jih ne bi bilo.«
V izvedbo morajo letos
Izbrane investicije se morajo začeti izvajati najkasneje v desetih mesecih od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, podjetje pa lahko vsako leto predloži do dva zahtevka za izplačilo že izvedenih in plačanih upravičenih aktivnosti. Izplačila so, kot poudarjajo na ministrstvu, predmet različnih vrst kontrol, upravičenec pa prejme sofinanciranje po posameznih zahtevkih v 30 dneh od predložitve zahtevka in šele, če pri preverjanju ustreznosti dokazil ni nobenih nepravilnosti. Rok za izvedbo investicij je konec junija 2026.