Poletje: Skok v vodo lahko ustavi srce

Nekaj vprašanj, povezanih z varovanjem zdravja poleti, smo zastavili zdravniku Sašu Duhu, specialistu družinske medicine in vodji službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ljutomer.

Kaj se dogaja v telesu, ko zunaj žge

Ko sonce pripeka in je velika toplotna obremenitev za telo, se to začne braniti tako, da se hladi z lastnim znojem. Žile pod kožo se razširijo in s tem sprožijo, da se temperatura iz notranjosti telesa prenaša na kožo, ki zato postane toplejša. To sproži znojenje, znoj pa potem hladi površino telesa. Če proces samohlajenja ni mogoč, pride do pregrevanja telesa, to pa lahko pri bolj ogroženih skupinah privede do številnih težav. »Ogroženi so otroci, bolniki in starostniki, pri katerih so procesi prilagajanja telesa slabši. Otroci imajo veliko manj kože in je zato obrambni sistem pri njih šibkejši, starostniki imajo slabšo prekrvavitev, zato se ne potijo, do resnih posledic pa lahko pride tudi pri bolnikih, ki so cirkulatorno bolj krhki,« je povedal sogovornik. Za vse te še posebej velja, da se morajo ob visokih temperaturah zraka umakniti na hladno ali v senco ter se izogibati sončnim žarkom med 11. in 16. uro.

Res hladna pijača najbolj odžeja?

Pregretega telesa ni dobro hladiti z ledeno pijačo, še posebej ne z gazirano. Čeprav marsikomu ta prija, se z njenim zaužitjem ohladi le del notranjosti telesa, trajnejšega učinka pa ni. Nekateri celo tvegajo, da jih bo začelo boleti grlo ali si nadražijo želodčno in črevesno sluznico, manj pa je znano, da lahko ledena pijača izzove celo težave s srčnim utripom. Bolj kot ohlajenost pijače je za odžejanje pomembna zaužita količina. »Napitkov naj bo zadosti glede na starost človeka, za odrasle je to najmanj dva litra in pol na dan ali glede na fizično dejavnost še kakšen liter ali dva več. Otroci pa bi morali skupaj s hrano zaužiti vsaj liter in pol tekočine. Priporočljivo je tudi pitje mineralnih vod, saj z znojenjem izgubljamo elektrolite, odsvetujemo pa pitje energetskih napitkov, kave in sladkanih gaziranih pijač,« pove sogovornik.

Znaki dehidracije

Nadomeščanje izgubljene tekočine v telesu je izjemno pomembno, saj sicer lahko pride do dehidracije. »V teh dneh obravnavamo več bolnikov, ki jih moramo rehidrirati,« pove zdravnik. Pogosto premalo pijejo starejši ljudje, nemalokrat pa se dehidracija pojavi pri ljudeh, ki so aktivni ali se posvečajo športnim dejavnostim. Prvi znaki dehidracije so močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina, mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Resni znaki dehidracije so hiter pulz, hitro dihanje, znojenja in urina več ni, zvišana telesna temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavobol in slabost. Kritično stanje je, ko izguba vode doseže 10 odstotkov, znaki pa so mišični krči, bruhanje, hiter srčni utrip ali tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleče mokrenje, zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev po celotnem telesu, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.

Skok v vodo lahko ustavi srce

Pregreto telo, v katerem so žile ohlapne z namenom oddajanja temperature, ob skoku v mrzlo vodo doživi šok. Žile se v trenutku skrčijo, zaradi izrazitega draženja živca za uravnavanje srčnega utripa (vagus) pa lahko pride do upočasnitve in celo zastoja srca. Telo se podobno odzove tudi, če se pregreti usedemo v zelo ohlajen avtomobil ali vstopimo v tak prostor. Še posebej morajo biti na to pozorni ljudje, ki so dlje delali ob visokih temperaturah, potem pa vstopijo na primer v hladilnico.

Piki snadležni in nevarni

V teh dneh pogosto prihajajo v ambulante bolniki z izpuščaji na koži, ki so posledica pikov različnih žuželk in komarjev. Ti še posebej radi pikajo oznojeno kožo. Piki komarjev običajno sprožajo lokalne reakcije, pri bolj občutljivih ljudeh pa se lahko pojavi tudi nekaj centimetrov velika rdečina, ki pa po nekaj dneh izzveni. Te predele je dobro hladiti z obkladki, v lekarnah je mogoče kupiti tudi gele in zdravila, ki zmanjšajo alergijsko reakcijo. Zelo resne pa so lahko posledice pikov čmrljev, čebel, os in sršenov, še posebej na bolj občutljivih delih telesa in če je vbodov več. Ljudje, ki so že doživeli močno alergično reakcijo, morajo imeti doma set za samopomoč, ki jim ga predpiše osebni zdravnik, za vse druge pa velja, da morajo biti pozorni na znake alergije. Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni, koža na prizadetem predelu pa je običajno pordela. Sistemske reakcije delimo na lahke in težke. Za lahke je značilna prizadetost kože in podkožja, pojavijo se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na mestu, ki je tudi oddaljeno od mesta pika. Pri težki sistemski reakciji pa so prizadeta dihala in obtočila. Pojavi se oteženo dihanje, v prsih lahko piska, srčni utrip se pospeši, človek postane omotičen, izgubi zavest ali celo doživi alergični šok. To so stanja, ki so tudi smrtno nevarna.
Ob tem je pomembno vedeti, da se resni alergijski pojavi praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do največ ene ure. »Hude reakcije, ki terjajo takojšnje ukrepanje, nastanejo v petnajstih minutah ali pol ure. Bolnik mora takoj priti v zdravstveno ustanovo oziroma je treba poklicati 112, da ekipa nujne medicinske pomoči pride do bolnika,« je povedal sogovornik.

Sonce in alergije

Kreme za sončenje nas varujejo, vendar ne vse enako učinkovito. »Za vse bi priporočal uporabo krem z zaščitnim faktorjem 50. Ta faktor v bistvu pomeni čas, ki ga posameznik lahko preživi na soncu, ne da bi prišlo do opeklin. Če naša koža postane pordela v petih minutah in če ta čas pomnožimo s faktorjem 50, dobimo dolžino časa, v katerem smo lahko izpostavljeni soncu. Vsekakor pa velja, da če ni potrebe, se sončnim žarkom ne nastavljajmo med 11. in 16. uro,« še pove sogovornik.
Kaj pa alergija na sonce? Sonce samo po sebi ne povzroča alergije, lahko pa izzove alergično reakcijo v povezavi z nekimi drugimi snovmi, ki so v telesu. Imunokemična reakcija lahko nastane zaradi zdravil ali prisotnosti imunskih protiteles, ki se odlagajo v koži, razloži ljutomerski zdravnik.

Hrana lahka, sladoled naj ostane

Energetsko bogata hrana ni primerna za poletje, ker je težje prebavljiva in ker v telesu povzroča dodatno nastajanje energije. Ob tem da so mehanizmi presnove pospešeni že zaradi visokih temperatur zraka, z energetsko bogato hrano še bolj obremenimo telo, ki se že tako trudi z oddajanjem temperature. Poleti naj bo hrana lahka in polna vlaknin, jedilniki pa sestavljeni iz zelenjave, belega mesa, rib, testenin in sadja.

Delodajalci, pomislite na delavce

Marsikdo se vročini ne more izogniti, ker je njegovo delovno mesto povezano z delom na prostem. Ob upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov, med katere sodijo tudi kapa in bela bombažna oblačila, morajo na delavca pomisliti delodajalci, tako s spoštovanjem zakonskih predpisov glede dela na prostem kot moralnih norm. »Apeliram na delodajalce in na odgovorne ljudi, da bodo razumni in delavcem ob največjih temperaturnih obremenitvah dovolijo, da imajo odmor, da prilagodijo delovni čas ali pa odredijo dopust. S tem se bodo izognili tudi morebitnim neprijetnim zapletom na delovišču oziroma na delovnih mestih,« svetuje sogovornik. Ljudje, ki vendar morajo delati na prostem tudi ob visokih temperaturah, morajo imeti ves čas na voljo dovolj ohlajene pijače, priporočljivo je tudi občasno pitje mineralne vode.